Društvo Srebrna nit je v odzivu zapisalo, da bo treba doseči medgeneracijski dogovor o plačevanju dolgotrajne oskrbe, saj bomo le tako dobili trdno ekonomsko in politično podlago zanjo.

Po predlogu vlade bi uvedli novo prispevno stopnjo v vrednosti enega odstotka, prispevek pa bi delodajalci in delojemalci plačali od bruto plač, medtem ko bi ga upokojenci poravnali od neto pokojnin. A taka rešitev bi po mnenju društva rušila pokojninski sistem, ki je že zdaj zaradi različnih posegov vanj komaj še razumljiv.

Več kot polovica upokojencev po njihovih besedah prejema pokojnino, ki ne dosega 800 evrov, z morebitnim dodatnim prispevkom pa bi se še dodatno znižala. Ker je pri upokojencih predvideno plačevanje prispevka od neto pokojnin, pri delavcih in delodajalcih pa od bruto plač, je taka rešitev do upokojencev dodatno diskriminatorna, so prepričani podobno kot v komisiji za zdravstvene in socialne zadeve pri zvezi društev upokojencev.

Za prejemnike varstvenega dodatka ali drugih socialnih transferjev bi zakon lahko denimo določil, da bo prispevek zanje doplačeval pristojni center za socialno delo ali država, predlagajo. Po njihovi oceni bi morali sistemski vir sicer najti v obdavčitvi intelektualne lastnine, nepremičnin in drugega premoženja, vendar pa prizadevanja trenutno ne gredo v to smer.

"Pri opredelitvi virov za financiranje dolgotrajne oskrbe gre za politično odločitev, ali torej breme preložiti na upokojence in uporabnike storitev ali prerazporediti proračunske izdatke v korist krepitve socialne države," ugotavljajo.

Podpirajo prizadevanja za sprejetje zakona, zato dejavno sodelujejo na vseh posvetovanjih pod vodstvom ministrstva, so zapisali.

DeSUS kritičen do predloga

Zunajparlamentarna stranka DeSUS je kritična do predloga, ki predvideva plačevanje prispevkov tudi za upokojence. "Neprimerno je obremenjevati upokojence s prispevkom, saj se s tem znižujejo neto pokojnine," so zapisali v izjavi za javnost, v kateri so se zavzeli za celovito sistemsko urejanje področja o dolgoživi družbi.

Pri predlagani uvedbi nove prispevne stopnje v vrednosti enega odstotka tako za delavce in delodajalce kot za upokojence se sprašujejo, koliko bodo državljani dodatno obremenjeni.

Zanima jih, ali gre za tako imenovano novo davščino, ali pa se bo morda dodatno znižala prispevna stopnja za zdravstvo, da bi se za ta delež sofinancirala dolgotrajna oskrba. Za sofinanciranje področja bi sredstva lahko po njihovem predlogu našli tudi z ukinitvijo 2. maja kot državnega praznika in dela prostega dneva.

Poleg tega so posvarili, da bo na obravnavanem področju nastala kadrovska težava, ne pa težava s prostori.

Predlog zakona ocenjujejo kot pozitiven korak v smeri reševanja težav dolgožive družbe, a ne pomeni celovitega pristopa. Ostro obsojajo gledanje na dolgoživost kot izključno na ekonomsko kategorijo, saj je dolgoživost družbe po njihovem mnenju odraz in posledica dobrih praks, predvsem političnih odločitev, ne pa nepotreben strošek družbe.

Staranje in dolgoživost vidijo kot del naravnih procesov. "Sankcioniranje prebivalstva zaradi nesposobnosti politike, da vodi ustrezno demografsko politiko, ni dopustno," so poudarili. Dolgoživost pa po njihovih besedah ni težava, če ima družba ustrezno rodnost.