Na ministrstvu za kulturo je potekala javna razprava o predlogu zakona o medijih. Burna debata se je razvila predvsem o 22. in 25. členu, ki med drugim določata, da mora izdajatelj pri spremembi vsebinske zasnove ali pri zamenjavi odgovornega urednika pridobiti vsaj 75-odstotno soglasje uredništva.

Krivic: Katera pravica omejuje pravico lastnika medija?
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic meni, da je ta člen ustavno sporen. Sprašuje se, katera ustavna pravica omejuje pravico lastnika do svobodne gospodarske pobude. "Potrebno bi bilo testiranje, ali je ta zakon sploh primeren za dosego zastavljenega cilja, ali je nujen in ali ga je nujno uvesti v takšnem obsegu," pojasnjuje Krivic.

Filli opozarja na morebitne zlorabe
Generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli je izpostavil, da lastnik medija ne bo mogel uresničevati programske strategije, če ne bo imel podpore pri tistih, ki bodo to ustvarjali, "torej bi moral dejansko veslati proti toku, da bi uveljavil neki svoj koncept".

Izrazil je zaskrbljenost, da ne bi omenjena člena predloga zakona omogočala članom uredništev zlorabe instituta soglasja in s tem sistematično rušenje odločitev lastnika. Njegova pomočnica Cvetka Žirovnik pa je podprla Krivica, saj je tudi sama prepričana, da ustavne presoje zakon ne bi prestal.

Repovž: Zakon ščiti hrbet lastnikom
Predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž meni, da ta člen ščiti pravico ljudi do obveščenosti. Kot pravi Repovž, ima uredništvo samo pravico veta na odgovornega urednika, ki ga predlaga lastnik, "in nič drugega".

Prepričan je, da v primeru veljavnosti tega zakona pred leti vlada in lastniki ne bi barantali, kar je nato omogočilo Petru Jančiču, da je postal odgovorni urednik Dela. "Lastniki medijev imajo ranljiv hrbet in s tem zakonom jim ga zavarujemo," dodaja Repovž.