Širca je na novinarski konferenci uvodoma dejala, da osnutek zakona zagotavlja pogoje za profesionalno delo v novinarstvu. "To je vaša mala ustava," je dejala navzočim novinarjem.

Nova definicija popravka
Predlog zakona po besedah ministrice uvaja poleg obstoječega letnega projektnega sofinanciranja programskih vsebin tudi večletno programsko financiranje medijev, katerih vsebine zadostijo javnemu interesu v medijih. Predvidena je tudi pomoč medijem v poslovnih težavah pod določenimi pogoji.

Širca je poudarila, da zakon prinaša novo definicijo odgovora in popravka. Ta bo po njenih besedah onemogočala zlorabo. Po novem zakonu bo mogoče popravljanje le neresničnih ali napačnih navedb v objavljeni vsebini, s katero je kršena pravica te osebe, je pojasnila.

Strožji pogoji za status samostojnega novinarja
Predlog zakona predvideva tudi strožje pogoje za pridobitev statusa samostojnega novinarja, kot so redno opravljanje novinarske dejavnosti, dokazila o prihodkih iz naslova novinarske dejavnosti in prepoved opravljanja dejavnosti, ki so v konfliktu z naravo novinarskega dela. Mogoča bo tudi pridobitev pogojnega statusa za eno leto, če novinar ne bo izpolnjeval vseh pogojev.

Kot je pojasnil direktor direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Vojko Stopar, je namen tega določila na eni strani omogočiti novinarjem čim bolj redni status, na drugi strani pa doseči, da bi tisti, ki so prijavljeni kot samostojni novinarji, dejansko opravljali to delo.

Predkupna pravica novinarjev
Na področju lastništva medijev osnutek zakona uveljavlja predkupno pravico novinarjev v primeru prodaje medija. Presoja koncentracije v medijih bo v pristojnosti Urada za varstvo konkurence (UVK), s tem da predlog zakona določa nižji prag za priglasitev koncentracije, v kateri je vsaj eno izmed udeleženih podjetij izdajatelj medija. V postopek bo vključen tudi test javnega interesa, ki bo ga izvajala komisija ministrstva za kulturo in katere mnenje bo za UVK zavezujoče.

Transparentnost medijev bo zagotovljena z razvidom medijev in postopkom, ki ga bo vodil UVK, je dejala ministrica in dodala, da bo ta postopek med drugim zahteval razkritje finančnih zmožnosti podjetij in tudi drugih dokumentov oziroma podatkov v zvezi z lastništvom.

"Zakon povečuje novinarsko avtonomijo"
V primeru spremembe vsebinske zasnove medija lahko novinar oz. urednik brez odpovednega roka odpove pogodbo in je upravičen do odpravnine v znesku, ki bi ga prejel, če bi pogodbo prekinil izdajatelj medija, je dejala ministrica. Dodala je še, da odgovorni urednik ne sme biti član nadzornega organa medija.

Zakon po besedah ministrice povečuje uredniško oz. novinarsko avtonomijo. Pri imenovanju in razrešitvi odgovornega urednika ter spremembah, dopolnitvah in sprejemu nove vsebinske zasnove bo mnenje uredništva zavezujoče, če se bo zanj izreklo 65 oz. 75 odstotkov navzočih članov.

Spremembe oglaševanja
Zakon prinaša tudi spremembe pri oglaševanju v televizijskih programih. Med drugim bo na RTV SLO prepovedan t. i. product placement oz. promocijsko prikazovanje avdiovizualnih medijskih storitev (AVMS). Po novem naj bi bil čas oglaševanja omejen na 10 minut na uro oz. 7 minut na RTV SLO v t. i. prime timu, časovni interval med oglasi pa mora biti 30 minut. Z novim zakonom bi se ukinil Svet za radiofuzijo, ustanovil pa bi se Svet za medije, ki bi predstavljal neodvisno, strokovno telo na področju medijev.

Novi zakon ohranja glasbene kvote, a hkrati določa, da mora biti najmanj 15 odstotkov vse predvajane glasbe med 6. in 20. uro vsakega radijskega ali televizijskega programa slovenske oziroma produkcije slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev.

Kako naj novinar ravna pri poročanju o sovražnem govoru?
Osnutek zakona tudi določa, da lahko inšpektor v primeru kršitve načela o prepovedi sovražnega govora prepove delovanje medija. Kot je pojasnil višji inšpektor za medije Ivan Pal, pri tem ne gre za ukinitev medija, temveč za prepoved opravljanja dejavnosti, s katero bi medij lahko nadaljeval kršitve.

Na novinarsko vprašanje, kako po tem ravnati pri poročanju, denimo, iz DZ-ja, kjer lahko pride do sovražnega govora, je Pal odgovoril: "Menim, da je mogoče povzeti sovražno izjavo na način, da se novinar od te izjave distancira in da bralec zazna to distanco od izrečene izjave." Po Palovih besedah pri neposrednem prenosu kakšnega sovražnega govora ni odgovornost na strani medija. V primeru ponovitve oddaje, v kateri bi bil izrečen sovražni govor, pa se mora odgovorni urednik odločiti, ali je lahko izrečena izjava objavljena ali ne.

"Novinarji si želimo več besede"
Po predstavitvi osnutka je Vasja Jager v izjavi za medije v imenu združenih novinarskih aktivov dejal, da zahteve novinarjev v ključnih delih niso bile upoštevane. "Novinarji si vseeno želimo še več besede pri ključnih vprašanjih, ker želimo javnosti povrniti zaupanje v to, kar počnemo. Zdaj je čas za javno razpravo, v kateri bomo novinarji v naslednjih nekaj dneh pripravili svoje predloge," je še dodal.