Po predlogu novele o pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize do subvencij za stroške energije v letošnjem letu ter za shemi skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo ne bodo več upravičena podjetja, za katera velja regulirana cena elektrike. To je vlada določila s 30. decembra lani sprejeto uredbo o določitvi cene električne energije za mikro-, mala in srednja podjetja, po kateri imajo ti subjekti ceno regulirano do 30. junija letos. Koalicijski poslanski skupini Svoboda in SD sta noveli napovedali podporo, opozicijski stranki SDS in NSi sta napovedali, da bosta proti, ker gre predlog po njihovi presoji v škodo gospodarstva.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež je danes povedal, da obstaja možnost, da bi to regulacijo podaljšali do konca leta. Vlada je s to regulacijo večini slovenskega gospodarstva, na desettisoče mikro-, majhnim in srednje velikim podjetjem zamejila ceno elektrike za letos, je poudaril državni sekretar in dodal, da je vlada sprejela niz ukrepov zato, da bi, kolikor je mogoče, omilili nepredvidljivo energetsko situacijo. "Ocene o tem, ali nam je to v celoti uspelo ali ne, so lahko različne, dejstvo pa je, da smo uporabili vse razpoložljive vzvode in mehanizme, ki nam jih omogočajo evropska pravila," je dejal Frangež.

Živic (Svoboda): Logika je, da se pomoči ne podvajajo

Koalicijski poslanski skupini Svoboda in SD sta napovedali podporo predlogu novele. Andreja Živic (Svoboda) je dejala, da razumejo logiko pripravljavcev zakona, da se pomoči ne podvajajo. Na drugi strani pa je v določenem delu mogoče pritrditi tudi gospodarstvu, saj da so regulirane tudi cene nad 1,5-kratnikom cen iz 2021, ki je bil določen kot vstopni pogoj za prejemanje pomoči. "Od vlade in resornih ministrstev tako pričakujemo, da bodo spremljali razmere, in če se izkaže, da se med mikro-, malimi in srednjimi podjetji vendarle izkazuje potreba po ukrepih z namenom preprečitve odpuščanju, proučijo tudi možnost sprememb," je dejala.

Bojana Muršič (SD) je povedala, da enaka ureditev – torej da do pomoči niso upravičeni subjekti z regulirano ceno – že od začetka velja za male poslovne odjemalce z regulirano ceno, vlada pa da s tem predlogom sledi zahtevi enakosti pred zakonom in dogovorom s predstavniki gospodarstva. V poslanski skupini so prepričani, je dodala, da bo vlada "še naprej budno spremljala razmere in kot doslej v dialogu in dogovoru s predstavniki gospodarstva po potrebi predlagala tudi razširitev kroga upravičencev do pomoči".

SDS in NSi si želita vsaj sprejetja dopolnila glede upravičenosti do subvencij za skrajšani delovni čas in čakanje na delo

V SDS-u in NSi-ju pa bodo proti, med drugim, ker omenjeni subjekti, ki imajo regulirano ceno elektrike, ne bodo upravičeni do subvencij za skrajšani delovni čas in čakanje na delo. Da bi bili upravičeni vsaj do te pomoči, so v opoziciji neuspešno predlagali na seji matičnega odbora DZ-ja. "Žal, na škodo gospodarstva, ti amandmaji niso bili sprejeti. Očitno je, da si še vedno vsi, ki sprejemamo zakone, ne predstavljamo pomena in vloge gospodarstva, prav tako pa tudi tega, da je delovno mesto zelo preprosto ukiniti, za ustvarjanje novega pa so potrebni veliko večji napori," je dejal Franc Rosec (SDS) in izrazil upanje, da bo vlada z novo novelo spremenila odločitev glede upravičenosti do ukrepov za ohranjanje delovnih mest.

Jožef Horvat (NSi) je spomnil, da so regulacijo cen elektrike za gospodarstvo predlagali še pred sprejetjem tega zakona. Opozoril je na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ-ja, ki je opozorila na morebitno neustavnost določila o upravičenosti do subvencije za skrajšani delovni čas in čakanje na delo, in sicer zaradi retroaktivnosti. Na odboru so bili z amandmaji glede ukrepov, ki da sta v času epidemije zelo dobro delovala, neuspešni. "Zaradi te zmede mi te novele ne podpiramo," je dejal.

Poslanci pomoč za zagotovitev letalske povezljivosti večinoma podpirajo, SDS zakonu ne bo nasprotoval

Poslanske skupine so medtem na plenarni seji večinoma napovedale podporo predlogu zakona o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti, ki predvideva subvencije prevoznikom za vzpostavitev linij iz Slovenije. "Slovenija je na dnu lestvice evropskih držav po okrevanju letalskega potniškega prometa. Avgusta lani je bilo 42 odstotkov manj poletov kot avgusta leta 2019," je dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež. Spomnil je, da je država že med epidemijo z dvema razpisoma subvencionirala letalske povezave v dveh letih v skupni vrednosti 5,6 milijona evrov.

S tem zakonom – katerega predlog predvideva subvencioniranje 50 odstotkov letaliških pristojbin prevoznikom, ki bodo vzpostavili določene povezave, v treh letih v skupni vrednosti 5,6 milijona evrov letno – želijo povečati letalsko povezljivost "s tistimi destinacijami, ki so za slovenske ljudi, za slovensko državo in za slovenski turizem in gospodarstvo posebej pomembne". Po predlogu bosta ministrstvi za infrastrukturo in gospodarstvo opredelili, katere linije bodo subvencionirane. Kot pravi Frangež, je bil cilj, da Slovenijo bolje povežejo s ključnimi destinacijami in da lahko Slovenci nato vsaj v drugem koraku dosežejo tudi najpomembnejša svetovna letališča.

Poslanske skupine Svobode, SD-ja in NSi-ja so napovedale podporo predlogu, v SDS-u pravijo, da mu ne bodo nasprotovali. Rado Gladek (SDS) je dejal, da bi za sprejetje stališča potrebovali konkretnejši načrt z jasnimi cilji, ne pa da se bo program potreb, ki bo osnova za javni razpis, izdelal šele po sprejetju zakona. Menil je, da je treba iskati rešitve, ki bodo letalskim potnikom iz Slovenije in nazaj omogočale časovno in cenovno konkurenčno potovanje. V SDS-u nad idejo o državnem letalskem prevozniku niso navdušeni, "saj se država običajno izkaže za slabega gospodarja", bi pa bilo po njihovem mnenju o ideji domačega letalskega prevoznika smiselno spregovoriti s slovenskimi podjetji, ki se ukvarjajo z letalskim prevozom.

Jožef Horvat (NSi) je dejal, da so letalske povezave ključne za razvoj gospodarstva in turizma. Zaradi propada nacionalnega letalskega prevoznika mednarodno povezljivost Slovenije trenutno zagotavljajo zgolj tuji letalski prevozniki, je spomnil, ti pa da zaradi močnega upada potniškega prometa nimajo interesa za dvig frekvencpo letov. Ocenil je, da gre zakon v pravo smer. "Pozitivno je, da se predlaga subvencioniranje linij že obstoječim letalskim prevoznikom, ki delujejo na trgu, in se vsaj navidezno opušča ideja o ustanavljanju novega nacionalnega letalskega prevoznika," je dejal.

Bojana Muršič (SD) je menila, da je predvidenih 5,6 milijona evrov letno "sprejemljiva cena glede na učinke dobre letalske povezljivosti". Kot je dejala, bodo z velikim zanimanjem spremljali učinke izvajanja zakona, ti pa bodo dali tudi odgovore na vprašanja o potrebi ustanovitve novega nacionalnega letalskega prevoznika.

Tomaž Lah (Svoboda) je ob predstavitvi vsebine predloga dejal, da ta predstavlja odraz sprejetih zavez aktualne vlade k večji prepoznavnosti Slovenije v svetu in krepitvi turizma ter mednarodnih gospodarskih, znanstvenih in kulturnih stikov.