Predor v poletnem času prevozi tudi do 30.000 vozil na dan. Po analizi tveganja iz leta 2008 in mnenju nekaterih neodvisnih strokovnjakov je predor izjemno nevaren, saj nima urejenih ubežnih poti, ki bi ob morebitni nesreči omogočile varen izhod. Neprimerno je tudi prezračevanje, je za TV Slovenija poročala Nataša Markovič.
Strokovnjak za požarno varnost Andrej Čufer, ki se je z ekipo TV Slovenija zapeljal skozi karavanški predor, najprej opozori na vidljivost oziroma osvetlitev. Avstrijska stran predora je veliko svetlješa, medtem ko je slovenski del predora temnejši. Vidljivost je zmanjšana "ker so stene slabo pobarvane, strop se ne čisti", pravi. Žarnice zato ne oddajajo takšne svetlobe, kot bi jo lahko, slabo vzdržavne naj bi bile tudi stranske talne luči. Velika težava ob nesrečah pa je neprimerno prezračevanje.
Nova naprava za prezračevanje bi nas stala okoli 20 milijonov evrov, nov predor, ki ga po njegovih besedah favorizirajo gradbeni lobiji v Avstriji, pa bi stal 360 milijonov, strošek bi se seveda delil na obe državi, vendar pa bi gradnja dolgo trajala, ugotavlja Čufer.
Ob nesreči je dobro vedeti, da v tunelu do pretrganja zvez mobilne zveze delujejo in ljudje lahko kličejo na številko 112 in 113, kar sicer ni označeno pred predorom. Uradno je namreč potrebno steči v telefonsko govorilnico v odstavni niši, kar je nesmisel, saj se s tem izpostavljamo nevarnostim. Če je do telefona v predoru mogoče varno priti, pa ta vendarle omogoča, da reševalci in upravljavci lažje locirajo kraj nesreče v predoru.
Zloženka Varno skozi predor (pdf)
Danes smo poročali tudi:
Avstrija: Na prvem mestu je varnost. Avtoprevozniki: Zaprli ga bomo.
Na Darsu niso mogli zagotoviti sogovornika, so pa pisno odgovorili: "V zvezi z reševanjem življenj je potrebna nadgraditev predora, pri čemer posebej poudarjamo potrebno ureditev ubežnih poti in prezračevanja."
Predor v številkah
Mednarodni avtocestni predor Karavanke, rudarske dolžine 7.864 metrov (od portala do portala pa 8.019 metrov), od tega je dolžina slovenskega dela predora 3.750 metrov, je bil predan prometu le nekaj dni pred začetkom slovenske osamosvojitvene vojne, 1. junija 1991, dejansko pa je promet skozi predor Karavanke stekel 2. junija 1991.
V dvajsetih letih obratovaja predora je skozi predor peljalo več kot 37 milijonov vozil, navajajo pri Darsu.
Delavci podjetij SCT Ljubljana in Polensky und Zoellner iz Salzburga, ki so gradili slovenski del predora, avtoceste in mejne ploščadi, so v petih letih izjemno zahtevne gradnje izkopali in odpeljali na deponijo skupno 301.000 prostorninskih metrov materiala, iz vkopa pred portalom pa 317.000 prostorninskih metrov. Za pot skozi goro je bilo porabljenega 274 ton eksploziva, vgrajenih pa je bilo 1.506 ton lokov in železnih mrež. Samo v betonski obok so vgradili 55.613 prostorninskih metrov betona, so še zapisali pri upravitelju, Družbi RS za avtoceste.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje