S predsednikom fiskalnega sveta Davorinom Kračunom sta po besedah predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič govorila o trenutnem stanju javnih financ v Sloveniji, o izzivih v prihodnosti in vzdržnosti javnega dolga. Strinjala sta se o neodvisnosti, ki jo mora uživati fiskalni svet. Klakočar Zupančič je zadovoljna, da imamo v državi ustanovo, k bdi nad javnimi financami, daje priporočila in opozarja vladajočo politiko, da ostaja v okvirih stabilnosti javnih financ. Strinjala se je, da je treba ostati pri čvrstih fiskalnih pravilih in v sprejemljivih javnofinančnih okvirih, da bo tako Slovenija med državami, kjer je javni dolg še obvladljiv.

Kračun je ocenil, da je fiskalni svet lani izpolnil vse z zakonom določene naloge in še več, saj je redno mesečno spremljal makroekonomske in javnofinančne razmere, da bi tako javnosti kar najbolj pregledno prikazal dogajanje v javnih financah. Leto 2021 je bilo namreč po njegovih besedah še eno leto, ki ni bilo čisto običajno za vodenje javnih financ. Zaradi epidemije in še vedno trajajočih izrednih okoliščin je bilo spremljanje javnih financ oteženo.

Pozitiven vidik je bila močna gospodarska rast, a pokoronski odboj BDP-ja, ki ga je Kračun primerjal z ukrivljenim peresom, ki se ob umiku bremena, v tem primeru koronskih omejitev, nenadoma razširi, ne bo trajal večno, prav tako ne sorazmerno visoki javnofinančni prilivi. Zato se mora vlada po njegovih besedah pripraviti na skrbno javnofinančno načrtovanje v bližnji in tudi bolj oddaljeni negotovi prihodnosti.

Temu je bila namenjena tudi ocena koalicijske pogodbe, ki jo je opravil fiskalni svet. V njej je opozoril na omejenost javnofinančnih virov. Dobre želje in načrti so pomembni, a treba bo izbrati prioritete, saj javne finance ne zadoščajo za vse obljube iz pogodbe, je bil jasen Kračun.
"Tako kot v pravljici si lahko želimo izpolnitev mnogih želja, a če jo pri zadnji želji polomimo, se vse podre," je ponazoril. Ta zadnja želja je stabilnost in vzdržnost javnih financ, je dodal. Vlada in koalicija se izzivov po besedah Klakočar Zupančičeve zaveda, tako kot tudi okoliščin, ki bodo vplivale na nadaljnjo rast.

Kračun: Denarna politika zadnjih 10 let je bila perverzna

Med izzivi je Kračun omenil tudi zaostrovanje oziroma normalizacijo denarne politike v evrskem območju. Ta je sicer po njegovih besedah nujna, za tak korak pa je bil skrajni čas. Denarna politika zadnjih 10 let je bila po njegovih besedah perverzna, trenutna visoka inflacija pa je pokazala, da z ničelnimi ali celo negativnimi obrestnimi merami ter skoraj neomejenimi odkupi obveznic poti naprej več ni, razen v hiperinflacijo.

A zaostrovanje ne bo vsakomur ustrezalo. Tveganja se povečujejo za dolžnike, tudi za države, ki bodo morale pri izdaji obveznic ponuditi višje donose. To velja tudi za Slovenijo. Tudi zaradi tega bo sicer Evropska centralna banka pri nadaljnjih korakih nekoliko bolj previdna od drugih centralnih bank, meni Kračun.