Sodišče v Haagu je spet v popolni sestavi in bo znova natančno preučilo stališča strank v postopku. Ukvarjali se bodo tudi z namero Hrvaške, da arbitražni sporazum razveljavi, in morebitnimi posledicami, ki bi jih na trenutne postopke lahko imeli dogodki, ki naj bi bili vzrok za hrvaško odločitev, so zapisali v Haagu. Pričakovati je, da bo sodišče tako obe strani pozvalo, naj predložita nadaljnja pojasnila.

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je na začetku septembra izrazil prepričanje, da se bo postopek arbitraže, ko bosta izbrana nova arbitra, nadaljeval.

Norvežan bo zamenjal Abrahama
Norvežan Rolf Fife je v petčlanskem sodišču zamenjal slovenskega člana Ronnyja Abrahama, ki je odstopil avgusta, Švicar Nicolas Michel pa hrvaškega člana Budislava Vukasa, ki se je za odstop odločil nekaj dni za Abrahamom.

Odločitev o tem, kdo bosta nova arbitra, je po odstopih padla na pleča predsednika arbitražnega sodišča Gilberta Guillauma. Slovenija se je namreč odločila, da imenovanje prepusti Guillaumu, Hrvaška pa v predvidenih 15 dneh arbitra ni hotela imenovati.

Bruselj in slovenska politika zadovoljna
V Evropski komisiji sprejemajo v vednost imenovanje dveh novih članov arbitražnega sodišča in poudarjajo, da že ves čas spodbujajo k dialogu Slovenije in Hrvaške s ciljem skupne rešitve, je danes v Bruslju povedal govorec komisije Daniel Rosario v odzivu na imenovanje dveh novih arbitrov.

Hrvaško zunanje ministrstvo odločitve ne želi komentirati, slovenski politični vrh pa je zadovoljen. Premier Miro Cerar imenovanje novih arbitrov pozdravlja, saj lahko sodišče nadaljuje svoje delo. Dejal je še, da Slovenija še naprej odločno podpira samostojnost, neodvisnost in nepristranskost dela sodišča ter enakost strank v postopku.

Imenovanje obeh manjkajočih članov arbitražnega sodišča v Haagu pozdravljajo tudi v koalicijskih poslanskih skupinah, zadovoljni so tudi v večini opozicijskih strank.

Predsednik države Borut Pahor meni, da imenovanje arbitrov krepi upravičeno pričakovanje, da bo dokončno določena meja med Slovenijo in Hrvaško, kot sta se z arbitražnim sporazumom dogovorili obe državi. "S tem bi bil rešen problem, ki je skoraj dve desetletji hromil odnose med sosednjima državama," so zapisali v sporočilu za javnost. Mirno reševanje sporov je Pahor označil za močan temelj dobrih sosedskih odnosov, zaupanja in prijateljstva in opozoril, da sta odločitev, ki jo bo sprejelo arbitražno sodišče, dolžni spoštovati obe državi pogodbenici.

Predsednika DZ-ja Milana Brgleza veseli, da je arbitražno sodišče spet v polni sestavi in bo nadaljevalo delo. Brglez poudarja simbolični značaj imenovanja novih arbitrov, ki po njegovih besedah izhajata iz držav, ki sta diplomatsko, politično ali pravno nevtralni. Tako zaupa v odločitve, ki jih bo arbitražno sodišče v nadaljevanju sprejelo.

Zadovoljstvo z imenovanjem je izrazil tudi zunanji minister Erjavec, predsednik odbora DZ-ja za zunanjo politiko Jožef Horvat pa je povedal, da pričakuje, da arbitražno sodišče ne bo podleglo nobenim pritiskom in bo svoje delo opravilo.

Kdo sta Fife in Michel?
Fife, ki bo prihodnji mesec dopolnil 54 let, je po šolanju v Italiji in Franciji na univerzi v Oslu diplomiral iz prava in arabščine. Od leta 1984 do 1985 je delal na norveškem pravosodnem ministrstvu, nato se je zaposlil na zunanjem ministrstvu, kjer je na različnih položajih ostal vse do zdaj. Med drugim je bil prvi sekretar norveškega veleposlaništva pri Združenih narodih v New Yorku.

Oktobra lani je Fife predal akreditive kot norveški veleposlanik v Parizu, pred tem si je na ministrstvu nabral bogate izkušnje kot dolgoletni generalni direktor direktorata za pravne zadeve.

Vodil je tudi oddelek za pravo mednarodnih organizacij in pravo morja. Norveško je večkrat zastopal na mednarodnih sodiščih, med drugim je bil glavni pogajalec na pogajanjih o morski meji med Norveško in Rusijo. Poleg tega je član Stalnega arbitražnega sodišča in nekdanji predsednik norveškega društva za mednarodno pravo, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost arbitražnega sodišča.

Michel je bil rojen leta 1949 in je ugledni švicarski pravni strokovnjak, od leta 2004 do 2008 je kot namestnik generalnega sekretarja Združenih narodov za pravne zadeve zasedal najvišji pravniški položaj v okviru ZN-a.

Michel je vodil številne mediacije med državami ali sodeloval v njih, povezanih s spori o kopenski in morski meji, so zapisali v sporočilu arbitražnega sodišča. Pred tem je bil od leta 1998 do 2004 pravni svetovalec švicarskega zunanjega ministrstva in večino omenjenega obdobja tudi vodja direktorata za mednarodno pravo. Je avtor številnih knjig in člankov o mednarodnem pravu in pravu EU-ja.