Hribar je odlikovanje prejel za znanstvenoraziskovalno delo na področju filozofije ter prispevek k osamosvajanju in demokratizaciji slovenske družbe, Hribarjeva pa za prispevek pri osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije.

Zlati red za zasluge sodi med najvišja odlikovanja Republike Slovenije, podeljuje pa se za izjemne zasluge in dejanja, ki so posebnega pomena za blaginjo Slovenije.

Tine Hribar in Spomenka Hribar sta bila med avtorji prispevkov za slovenski narodni program, ki so izšli v znameniti 57. številki Nove revije. Prav tako sta kot ena izmed najvidnejših slovenskih razumnikov opozarjala na slabo stanje gospodarstva in političnega življenja v nekdanji Jugoslaviji v 80. letih prejšnjega stoletja.

Hribar poziva k prenovi slovenske ustave
Tine Hribar je v intervjuju za Dnevnikov Objektiv povedal, da smo Slovenci v zadnjih desetletjih na formalni ravni absolvirali vse stopnje samovzpostavitve - kot narod smo se osamosvojili, postavili lastno državo in postali nacija - zato bomo morali zdaj, ko "smo Evropa, nastopiti s svojo lastno resnico, tudi z natančnejšim zarisom evroslovenstva".

Prvi korak k temu je po njegovem mnenju dogovor na posvetu ob dvajseti obletnici "pisateljske ustave". Na njem je Hribar predlagal, da začnemo razmišljati o usklajeni prenovi Ustave Republike Slovenije, saj so bili sprejeti mnogi dodatni predlogi k členom Ustave, ki pa ostajajo neusklajeni. Po njegovih besedah bi več kot 90 odstotkov besedila Ustave ostalo nespremenjenega, prenova pa bi bila narejena "v duhu 21. stoletja".

Hribar je tudi prepričan, da je nastopil čas, da dokončno presežemo nasprotja in se, "med drugim, povežemo - različno misleči in verujoči - pri oblikovanju Ustave, ki bo upoštevala pravrednote človeškosti v širšem obsegu kot obstoječa".

A. S.