Islandskega predsednika Guđnija Thorlaciusa Johannessona je na Kongresnem trgu z vojaškimi častmi sprejel gostitelj, predsednik države Borut Pahor. Islandski predsednik je položil venec k Spomeniku žrtvam vseh vojn, nato so sledili pogovori med delegacijama Islandije in Slovenije.

"V posebno čast mi je, da lahko uradno gostim islandskega predsednika v letu, ko Slovenija praznuje 30. obletnico mednarodnega priznanja polnovrednega vstopa v mednarodno skupnost, vključno s sprejetjem v Združene narode," je uvodoma dejal Pahor in pojasnil, da je bila ravno Islandija prva mednarodno priznana država, ki je decembra leta 1991 priznala Slovenijo. Poudaril je, da je priznanje v tistem času pomenilo ogromno in da vzajemna naklonjenost odnos med državama preveva že dobrih 30 let.

Predsednika sta potrdila, da so odnosi med Slovenijo in Islandijo dobri, saj državi na podlagi sorodnih stališč sodelujeta v okviru Evropskega gospodarskega prostora, zveze Nato, Združenih narodov, Sveta Evrope in drugih mednarodnih povezav. Obenem je Pahor naznanil, da Islandija podpira kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a.

Spet sta obsodila rusko agresijo v Ukrajini in opozorila, da se zdi, da nihče ni pripravljen sesti za pogajalsko mizo. Izrazila sta željo, da bi pogajanja nastopila čim prej, da bi s tem lahko prihranili človeško trpljenje in po mirni poti rešili spor. Hkrati pa je Pahor dodal, da se ne bi smelo potiskati ukrajinskih oblasti, države in ljudi v mirno reševanje sporov, dokler sami ne bi bili na to pripravljeni.

Med drugim sta predsednika poudarila pomen multilateralizma ter političnega in pravnega reda v mednarodni skupnosti in se zavzela, da si bosta prizadevala multilateralizem oživiti in okrepiti. Za obe državi sta opozorila tudi na vpliv notranjih družbenih razkolov in poudarila, da je treba vzdrževati občutek skupnosti in spodbujati strpnost. "Ne želimo si, da bi se v naših družbah povečevale razlike. Želimo videti družbo, v kateri ksenofobija ni dovoljena, v kateri sovraštvo do delov družbe ni dovoljeno in v kateri obstaja svoboda izražanja, veroizpovedi in svoboda vzdrževanja družbe kot celote," je poudaril Johannesson.

Dotaknila sta se tudi Zahodnega Balkana, ki ga je Pahor predstavil kot območje, ki ima čudovite možnosti za razvoj, a hkrati kot območje, ki je do vojne v Ukrajini edina v Evropi po drugi svetovni vojni doživela vojno. Opozoril je, da je na to območje treba gledati s posebno občutljivostjo, in poudaril, da ima Slovenija z vsemi državami na območju dobre odnose in si prizadeva, da bi zlasti evroatlantsko povezovanje potekalo hitreje in učinkoviteje.

Tudi islandski predsednik je poudaril pomembno vlogo Slovenije za regijo in dejal, da verjame, da lahko Slovenija s svojim položajem in zgodovino naredi veliko dobrega v tem delu Evrope. "Majhne države lahko igrajo vidno vlogo v mednarodnem prostoru, čeprav mogoče ne moremo odločati o poteku dogodkov," je dejal.

Predsednika ob Bohinjskem jezeru postavila klop prijateljstva

V okviru obiska sta predsednika popoldne v znak iskrenega prijateljstva med državama ob Bohinjskem jezeru postavila klop prijateljstva. To je že 26. klop postavljena ob uradnih obiskih predsednikov tujih držav. Klopi prijateljstva predstavljajo trajen spomin na srečanja z državniki, ki so obiskali Slovenijo in s tem prispevali h krepitvi dvostranskih odnosov med državama.

Ker sta oba rekreativna tekača, bosta nato po napovedi Pahorjevega urada skupaj tekla okrog Blejskega jezera, prvi dan uradnega obiska pa se bo zaključil s svečano večerjo, ki jo bodo v čast predsedniku Islandije in njegovi soprogi Elizi Reid priredili v Vili Bled.

S predsednikoma sta se sestali tudi zunanji ministrici obeh držav

Dopoldne sta se skupaj s predsednikoma sestali tudi zunanja ministrica Tanja Fajon in njena islandska kolegica Thordis Kolbrun Gylfadottir, pri čemer so med drugim govorili o nujnosti spoštovanja mednarodnega prava v luči vojne v Ukrajini in možnostih sodelovanja, je na Twitterju zapisala ministrica Fajon.

V ponedeljek se bo Johannesson udeležil Blejskega strateškega foruma

Predsednik Islandije se bo v ponedeljek udeležil Blejskega strateškega foruma in sodeloval na panelu voditeljev. Srečal se tudi s predsednikom vlade Robertom Golobom, predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič in ministrom za okolje in prostor Urošem Brežanom, so sporočili iz predsednikovega urada.

Gre sicer za prvo tovrstno srečanje aktualnih predsednikov Slovenije in Islandije, ki sta se sicer spoznala na dvostranskem delovnem srečanju med zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku septembra 2018.