Kot so še napovedali, bosta odlikovanca zlati red za zasluge prejela v sredo, 9. decembra. Opeka, ki ga je predlagal senat Teološke fakultete, ga bo prejel za prispevek na področju humanitarnega dela, socialne in teološke misli ter skrbi za sočloveka; Trontelj, ki ga je predlagala Zdravniška zbornica Slovenije, pa za življenjsko delo na področju etike in za uveljavljanje mednarodnega strokovnega ugleda slovenskega zdravstva.

Zlati red za zasluge se podeljuje za izjemne zasluge, dosežene za Slovenijo na civilnem, diplomatsko-mednarodnem in vojaškem oziroma varnostnem področju. Podeliti ga je mogoče državljanom Republike Slovenije, tujim državljanom ter izjemoma domačim, tujim in mednarodnim organizacijam.

Pedro Opeka: Delo, posvečeno najrevnejšim
Pedro Opeka se je rodil leta 1948 v Buenos Airesu, leta 1966 pa je vstopil v družbo lazaristov. Svojo prvo pot na Madagaskar je opravil leta 1970, na otok pa se je vrnil leta 1975. Študj teologije je končal na pariškem Katoliškem inštitutu.

Njegovo misijonarsko delo je posvečeno najrevnejšim. V glavnem mestu Madagaskarja Antananarivu, kamor je prišel leta 1989, je postal znan kot oče štirih M-jev (začetnice štirih besed - alkohol, mamila, prostitucija in igre na srečo). Ustanovil je združenje Akamasoa (Dobri prijatelji), ki je začelo graditi vasi, v katerih so najrevnejši, t. i. smetiščarji, dobili bivališča ter otrokom lahko omogočili obisk šole. Združenje se je lotilo tudi pogozdovanja, dela pa tudi na izboljšanju zdravstvene oskrbe in infrastruktrue.

Leto 2007 je Pedro Opeka za svoje delo prejel tudi najvišje priznanje francoske vlade, naslov viteza legije časti.

Za komentar ob odlikovanju Opeke smo poprosili teologa Roberta Petkovška, ki je za MMC dejal, da ga pravzaprav čudi, da se je to zgodilo tako pozno, saj je Opeka prejemnik številnih visokih mednarodnih priznanj za svoje humanitarno delo: "v Franciji, Španiji, Argentini, na Japonskem, od papeža Benedikta XVI. in drugje."

In razlogi za priznanje? Opeka je s smetišč in ulic glavnega malgaškega mesta pomagal umakniti že okoli 250.000 ljudi, številni od katerih zdaj živijo samostojno, človeka vredno življenje, poudarja Petkovšek.

"Brez besed pa ostane človek, ko sliši, da se v vaseh, v katerih je organizirano tudi šolstvo, šola 10.000 otrok," dodaja. "In ni čudno, da so Pedra Opeka pred leti monaški princ, Danielle Mitterand, soproga pokojnega francoskega predsednika, in predsednik Drnovšek – žal neuspešno – nominirali za Nobelovo nagrado. Še bolj pa mi je žal, da Univerza v Ljubljani ni sprejela predloga Teološke fakultete, naj Opeki podeli častni doktorat. Univerza si je s tem prislužila negativne točke."

Jože Trontelj: Ključna oseba medicinske etike
Jože Trontelj se je rodil leta 1939 v Kamniku. Leta 1964 je diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, slabo desetletje pozneje pa končal specializacijo iz nevrologije. Je dologletni predavatelj na Medicinski fakulteti, trenutno pa predseduje tudi Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU).

Njegovo raziskovalno delo obsega področji klinične nevrofiziologije in nevro logije. Prav tako je izjemno dejaven na podroju biomedicinske etike. Med drugim je sodeloval pri izdelavi temeljnega evropskega dokumenta o bioetiki, Konvencije o varovanju človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine. Je tudi predsednik državne komisije za medicinsko etiko.

Jože Trontelj je član več uglednih mednarodnih znanstvenih in strokovnih združenj.