V drugi seriji projekta Predsodki! smo vam predstavili osem posameznikov, ki si glede na način vsakdanjega in poklicnega življenja ne bi mogli biti bolj različni.

Vsak prispevek ste s svojimi komentarji in razmišljanji obogatili tudi bralci MMC-ja in med drugim po eni strani pokazali, da na nekaterih področjih kot družba še iščemo odgovore in se še trudimo razumeti drugačnost in življenjske poti, ki odstopajo od splošno sprejetih norm, po drugi strani pa da smo nekatera razmišljanja presegli. Izražali ste različna mnenja in drug drugega spodbujali k razmišljanju, kar je eden od ciljev našega projekta.

O predsodkih, s katerimi se srečujejo, (ali pa tudi ne, saj se je nekajkrat izkazalo, da so nekatera prepričanja že zastarela in se o njih govori le redko), smo se v drugi seriji projekta Predsodki! pogovarjali z očetom v istospolni družini, Romom, katoličanom, lastnikom psov nevarnih pasem, muslimanko, ki si pokriva glavo, starostnikom, žensko svobodnih nazorov in učiteljico.

Matjaž Konvalinka in njegov mož sta očeta 11-letne hčerke. Čeprav ju je malo skrbelo, kako bo, ko bo Ana šla v vrtec in šolo, Matjaž pravi, da nista naletela na težave, saj so tako vzgojitelji kot učitelji njihovo družino sprejeli brez zadržkov. "Seveda me je malo skrbelo, kako bodo reagirali drugi otroci. Ampak otrok to čisto nič ne zanima. Tudi če njo vprašam o starših od koga drugega, je to čisto druga sfera, ki se otrok sploh ne dotakne. Izkazalo se je, da to ni zanimivo za otroke, temveč za odrasle.," pravi. Je pa na predsodek ob obisku frizerja naletela njegova mama, saj se je frizerki, ki je opazila članek o Matjaževi družini, izvila pripomba da je "to grozno", kar je mamo, kot pravi, prizadelo.

Bogdan Miklič, Rom iz Ruperč vrha pri Novem mestu, dobro ve, kako je živeti s predsodki, saj ga spremljajo že iz osnovne šole. "Ko sem bil zadolžen za razdeljevanje malice, se je zgodilo, da je (sošolci op. a.) niso pojedli. Ali pa ko se me je kdo dotaknil v šoli, se je hitro tekel umit pod pipo," se spominja in dodaja, da si Romi zagotovo ne želijo živeti v slabih razmerah brez infrastrukture. Na žalost pa bo za splošno populacijo, "Rom vedno Rom" ne glede na to, kako se bo uredil in kakšen bo, še dodaja.

V pogovoru s katoličanom Gašperjem Komatarjem pa smo izvedeli, kako je živeti živo vero, ki ni le tradicija. Zavrnil je predsodek, da se vsi katoličani bojijo, da bodo Evropo preplavili muslimani, saj sam razmišlja drugače. "Moje čisto osebno mnenje je, da je pravilno, da jim na neki način to vrnemo," je izpostavil veliko škodo, ki jo je zahodni svet naredil v drugih delih sveta. "Da jim damo nazaj, kar jim v resnici pripada. Če gledamo zahodni svet kot svet, kjer je hrane mnogo preveč, kjer porabimo mnogo več energije, kot je človek potrebuje, potem v resnici na to (prihod prebežnikov, op. a.) gledam kot na lepo priložnost. Super. Novi ljudje bodo prišli. Mogoče bomo lahko z njimi delili, pa bo bolj pravično razdeljeno," razmišlja Gašper Komatar.

Predsodke do psov t. i. nevarnih pasem pa je razbijal Simon Mihorič, ljubitelj in lastnik petih psov iz pasme bullov. Poudaril je, da je za napadalnost psa vedno kriv človek in da ta ni odvisna od pasme, saj:"Tudi čivava bi enako renčala, a je nihče ne bi jemal resno. V tem smislu tako psi pasem bul in druge velike pasme ne ravnajo nič drugače kot manjši psi …" Simon še dodaja: "Buli so tako brihtni, da samo še govoriti ne znajo. Samo še čakam, da bo prišel dan, pa da mi bo rekla Princes (Simonova alfa psica): Pa kje ti hodiš tako dolgo? Mi smo tukaj sami!"

Maha Ahmad se je rodila v Jemnu, a od leta 2014 živi v Mariboru. Je muslimanka, ki si po lastni odločitvi pokriva glavo in nosi abajo (dolg plašč). "Prepričana sem, da ima vsak človek svobodo glede tega, kaj želi obleči. Zato je tak zakon (o prepovedi nošenja burk op.a.) v nasprotju s človekovimi pravicami in svobodo veroizpovedi. Vlada, ki kaj takega prepove, ni drugačna od islamske države. Nekateri silijo ženske, naj se za vsako ceno pokrijejo, drugi silijo ženske, da odstranijo pokrivalo. Oba primera sta ekstremna in nasilna do žensk," je dejala. Odločitev, da se pokrije, mora ženska sprejeti sama, še dodaja: "Noben moški nima pravice, da žensko sili, da nosi pokrivalo. A na žalost taki primeri obstajajo in nekatere ženske so v to prisiljene, seveda tega ne zanikam, vendar islam tega ne uči, in tudi moja izkušnja je drugačna."

Naš gost je bil tudi 80-letni Janez Štrbenc, ki se upira vsem stereotipom in predsodkom o starostnikih. Tako še vedno vozi avtomobil, še več, nedavno je z avtodomom prevozil 1200 kilometrov od Slovenije do Nizozemske. "Čeprav so mi kolegi rekli začudeno: Kaj si upaš? Obstaja ta predsodek, da si starejši človek tega ne bi smel privoščiti. Jaz sem ocenil, da lahko, za varstvo sem s sabo vzel hčerko, ampak se je jezila, ker sem ji redko kdaj prepustil volan. Ker mi pač fizična kondicija vožnjo dovoljuje. Ker ni treba hoditi za volanom."

Za Nino Orel bi lahko rekli, da je ženska svobodnih nazorov, svobodna, in kot sama poudari, z jasno začrtanimi mejami. Kljub poudarjanju pomena opolnomočenja žensk se ne želi opredeliti kot feministka. "Naj bo povsem jasno, da nikakor ne trdim, da to, kar bom povedala, velja za vse ljudi. Kakršno koli obliko sobivanja si izberemo, je pravilna, dokler prinaša radost, izpolnitev, harmonijo … Meni je klasična oblika dvojine, kot jo predvideva krščanski zakon, res naporna."

Predsodkov do učiteljev je nešteto, saj, kot je dejala učiteljica Jožica Frigelj: "Vsakdo, ki je kdaj hodil v šolo, zdaj že ve, kako bi se v šoli moralo delati." V resnici seveda ni tako preprosto.

Osem ljudi se je v drugi seriji projekt Predsodki! spoprijelo s stereotipi, predsodki in polresnicami, ki krožijo med ljudmi. Tretja serija se bo začela sredi marca. Vabljeni k spremljanju.