Odgovornost generalne državne tožilke je objektivna in subjektivna odgovornost za stanje v tožilstvu. Tožilci morajo ovadbe rešiti v treh mesecih, ne pa da jim to leži leta, je minister za pravosodje Aleš Zalar pojasnjeval v oddaji Odmevi.

Tožilstva pregledana? Da, a ne na tri leta.
Na vprašanje Slavka Bobovnika, ki se je skliceval na trditev Barbare Brezigar, da je bilo delo vseh tožilstev pregledano, je Zalar dejal: "Pa ne na tri leta. Po zakonu morajo biti pregledana na tri leta, oni pa so jih pregledali na šest let. A veste, kaj se je zgodilo v zadnjih šestih letih z gospodarskim kriminalom v Sloveniji? Poglejmo samo menedžerske prevzeme. Ali so tožilci pripeljali do konca postopka eno zadevo v zvezi z menedžerskimi prevzemi? Še tista edina, ki je bila, zadeva BTC , je padla, zato ker se je tožilec pozabil pritožiti."

Zakon je nedvomno slab
Zakon o državnem tožilstvu je nedvomno zelo slab, je prepričan Zalar. Poudaril je, da so se njegove pomanjkljivosti nakazovale že pri vprašanju nadzora nad tožilstvom in vprašanju navodil za delo tožilcev. Dejal je, da ministrstvo ob pomanjkljivosti zakona trči vsakič, ko ga skuša uporabiti, saj zakon odkazuje na druge predpise in dopušča možnost dveh, treh, celo štirih različnih razlag. To je po Zalarjevih besedah tudi razlog, da se je vlada obrnila na ustavno sodišče z zahtevo za presojo ustavnosti. Pri tem je poudaril, da sodišče sprašujejo le po postopkih za razrešitev generalnega državnega tožilca, ne pa o tem, ali je ta kršil zakon.

Zakaj torej take težave z razreševanjem? Postopek razreševanja je nejasen, ker se zakon o tožilstvu sklicuje na zakon o sodiščih in njegovo smiselno uporabo, pri tem pa postopek imenovanja in razreševanja predsednikov sodišč ni isti kot postopek razreševanja in imenovanja državnega tožilca, je pojasnil Zalar.

Kdaj sme spregovoriti Barbara Brezigar?
Zalar je odgovarjal tudi na vprašanja v zvezi z načinom komuniciranja med vlado in generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, ki je svoj odgovor na Zalarjevo poročilo začela z "v časopisu sem prebrala." Minister Brezigarjevi ne odreka pravice do odziva, a pravi, da ni jasno, v kateri fazi postopka jo lahko uporabi. V fazi, ko minister sprejme odločitev, da o ugotovitvah poročila, ki ga pripravi samostojno, poroča vladi, ta pravica neposredno ni določena. "Imela bo pravico do odgovora v nadaljevanju postopka," je dejal minister.

Neposrednega odgovora o nasprotju med njegovimi ugotovitvami in podatki, ki jih je v odzivu navedla Brezigarjeva (da je bilo rešenih 361 zadev s področja gospodarskega kriminala več, kot navaja Zalar), minister Zalar ni ponudil. Pojasnil pa je, da generalna državna tožilka ne dela tistega, kar bi morala, da ne opravlja rednih nadzorstvenih pregledov vsaka tri leta in ne izdaja pisnih usmeritev za izvajanje enotne politike pregona. Posledica tega je slaba učinkovitost državnega tožilstva v zadevah gospodarskega kriminala, je dejal.

"Ni me pustil na cedilu"
Zalar tudi meni, da ga premier Borut Pahor ni pustil na cedilu, saj sta o zadevi veliko govorila. Poudaril je, da ni minister tisti, ki formalno predlaga začetek razreševanja generalne državne tožilke, ampak to stori vlada. "Minister za pravosodje samo sprejme poročilo, potem je na vrsti vlada," je pojasnil.

Reforma je projekt koalicije
Tožilsko reformo ima Zalar za svoj primarni politični cilj, ki ni le cilj LDS-a, ampak celotne vlade, saj je zapisan v koalicijski pogodbi. "Res pa je, da se generalna državna tožilka upira kakršnim koli spremembam, in to že ves čas, in to tudi najmanjšim spremembam tehnične narave glede npr. poslovanja s spisi, kaj šele ko pridemo do vprašanja, ali so tožilci usposobljeni, specializirani, ali imajo primeren način dodeljevanja zadev, kako poteka strokovni nadzor nad njihovim delom, kako odgovarjajo za svoje delo," je še dejal Zalar.