Barbara Brezigar je v pismu Borutu Pahorju zavrnila vse očitke iz poročila o njenih kršitvah vodstvenih dolžnosti, ki ga je pripravil Aleš Zalar in ga je vlada sprejela 1. aprila.

O neuspehu pri gospodarskem kriminalu: "Upoštevan le del podatkov"
Na očitek Zalarja, da se je neuspešno bojevala proti gospodarskemu kriminalu, kar je minister podkrepil s podatkom iz poročila o delu tožilcev v letu 2008, po katerem je nerešenih ostalo kar 45 odstotkov zadev s področja gospodarskih kaznivih dejanj (večina je vezanih na neuspešen pregon pranja denarja), odgovarja, da je Zalar uporabil samo del podatkov.

Ni upošteval 391 obravnavanih zadev oziroma odločitev tožilcev po sodni obravnavi, trdi Brezigarjeva in dodaja, da so nekateri tožilci na vrhovnem tožilstvu, ko gre za gospodarski kriminal, posebej zadolženi za spremljanje in sodelovanje s prvostopenjskimi tožilci.

O pomanjkanju nadzora: "V mojem mandatu vsaj enkrat pregledana vsa tožilstva"
Generalna državna tožilka je s prstom pokazala tudi na policijo, saj je zapisala, da kakovost kazenskih ovadb pada.
Poleg tega je Brezigarjeva zanikala tudi očitek, da je opustila nadzorne preglede na okrožnih tožilstvih in da je odgovorna za neizdajanje splošnih navodil. Nasprotno, po njenih besedah so bila v njenem mandatu najmanj enkrat pregledana vsa državna tožilstva.

O nesodelovanju z ministrstvom: "Sodelovanje je v skladu z zakonom."
Spregovorila je še o nesodelovanju z ministrstvom za pravosodje, pri čemer je opozorila, da neposredno preslikavanje ministrovih pristojnosti in nalog pravosodne uprave s področja sodišč na pristojnosti in naloge s področja državnega tožilstva nima neposredne podlage v zakonu, še zlasti ne glede načina njihovega izvajanja.

"Generalna državna tožilka korektno in skladno z zakonom sodeluje z ministrstvom za pravosodje in ob upoštevanju zakonskih določb ministrstvu posreduje vse podatke," trdi.

O zadevi Baričevič: "Opozarjala sem na informacije v medijih"
Vnovič je zanikala tudi obtožbo, da je v zadevi Baričevič s klicem policista mimo višje tožilke, vodje specializiranega oddelka na tožilstvu Branke Zobec Hrastar, ki je bila klicanemu neposredno nadrejena, ravnala neustavno in nezakonito. Prepričana je namreč, da je pri stikih in komunikaciji s tožilci ter policisti specializiranega oddelka zgolj opozarjala na informacije v medijih, ki bi jih bilo po njenem koristno preveriti, da se zagotovi zadostna preiskava vseh dejstev."Generalna državna tožilka ni kršila 135. člena Ustave RS. Nasprotno, šlo je za ravnanje v podporo obtožni funkciji, na katero se sklicuje 135. člen Ustave RS," je mogoče brati v njenem pismu.

"Ob tem velja poudariti, da samostojnost ni privilegij samih državnih tožilcev, ampak obstaja le zaradi zagotavljanja pravne države, varnosti ljudi in premoženja: predvsem zaradi varstva žrtev, pa tudi storilcev kaznivih dejanj. Samostojnost državnih tožilcev je omejena z zahtevo po temeljitosti in učinkovitosti izvajanja tožilske funkcije kazenskega pregona po 135. členu Ustave RS," je sklenila.