Poudarjajo, da je datum parafiranja sporazuma le formalnost, da pa je pomembnejša dokončna vsebinska in resorna uskladitev.

Tudi dogovor o kadrovski razdelitvi naj bi že obstajal, a uradno partnerji še molčijo. Kot je novinarjem v DZ-ju pojasnila vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer, potencialne partnerice prihodnji teden čaka še piljenje posameznih vsebin koalicijskega sporazuma po področjih.

"Smo partnerji"
Po njenem mnenju je pomembnejša od samega datuma parafiranja sporazuma vsebinska uskladitev z DeSUS-om in SD-jem. "Bolj ali manj smo dogovorjeni, da smo partnerji, tako da je parafa v vsebinskem smislu samo še stvar neke formalnosti," je dodala.

Uradno sicer ostaja odprta zlasti kadrovska razdelitev, a Kustec Lipicerjeva je danes potrdila, da "vsekakor že obstaja nek razrez in dogovor v zvezi z resorji", vendar več od tega na tej točki ne želi razkrivati.

Število ministrov je načeloma že dokončno; po napovedih kandidata za mandatarja Mira Cerarja naj bi jih bilo 15, pri čemer bi DeSUS-u pripadli štirje, SD-ju pa trije resorji. Kateri stranki bi pripadel kateri resor, pa še ni povsem jasno.

Kustec Lipicer "prvič sliši" za Milojko Kolar
Znano je, da SMC prevzema ministrstvo za finance, v kandidaturo za ta položaj je že privolil Dušan Mramor. Uradnih informacij o preostalih resorjih, ki bi pripadli SMC-ju, še ni, se je pa med drugim kot kandidatka za ministrico za zdravje omenjala Milojka Kolar. "O tem nič ne vem, prvič slišim," se je odzvala Kustec Lipicerjeva. Ja pa zagotovila, da preiskava bančne luknje.

DeSUS za petko
V DeSUS-u si medtem še vedno želijo dobiti pet resorjev. Na vprašanje, ali bodo vendarle zadovoljni tudi s štirimi, vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša odgovarja, da pogajanja še potekajo in da verjetno še nekaj časa bodo.

Glede na velikosti strank bi sicer DeSUS-u res pripadla le štiri ministrska mesta, a glede na velikost poslanske skupine SD-ja je to število premajhno, meni Jurša.

Seznam želja
Prvak DeSUS-a Karl Erjavec je pred kratkim zatrdil, da bosta zunanje ministrstvo, ki ga trenutno vodi sam, ter urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi Gorazd Žmavc iz vrst DeSUS-a, tudi tokrat pripadla tej stranki. V igri pa so po Erjavčevih besedah še ministrstvo za kulturo, infrastrukturo, okolje in prostor ter javno upravo. Jurša je sicer danes novinarjem zagotovil, da ne bo kandidat za nobeno ministrsko mesto.

SD ostaja na obstoječem
Tudi pri SD-ju sta znana dva resorja, ki bosta v njihovih rokah. Vztrajali so pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga v tem mandatu vodi Anja Kopač Mrak iz vrst SD-ja. Predsedujoči SD-ju Dejan Židan pa bo zelo verjetno ostal minister za kmetijstvo. Tretji resor je še negotov, v igri naj bi bila zlasti šolski in obrambni.

SD ne dela biznisa iz resorjev
"Za nas ni pomembno, kakšen resor vodimo, pač pa da damo kompetentne ljudi na resorje. Mi se ne bomo tepli za infrastrukturo in podobne resorje, kjer imajo nekateri občutek, da lahko naredijo nek biznis iz tega," je v petek dejal vodja poslancev SD-ja Matjaž Han.

V SD-ju so po njegovih besedah zadovoljni, da so koalicijskemu sporazumu dali neko socialno noto. "Berem pa v časopisih, da se je besedilo nagnilo na levo, kar se mi zdi zelo dobro," je še pristavil Han.

Nezadovoljstvo NSi-ja
Ravno s tem pa ni zadovoljen vodja poslancev NSi-ja Matej Tonin. Po njegovem mnenju je namreč dokončen razplet dogodkov potrdil to, kar so v NSi-ju slutili ves čas pogajanj, iz katerih so se pozneje umaknili: "Da se koalicija nagiba v levo in da bi bil NSi v koaliciji zgolj zaradi slike in ne zaradi programa, ki ga predstavlja in za katerega se zavzema."

Izpad preiskave o bančni luknji je tehnična napaka
So pa bili v petek protagonisti boja proti korupciji negativno presenečeni, da je iz koalicijske pogodbe izpadla zaveza o preiskavi bančne luknje. Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han pravi, da gre za tehnično napako.

Tretja različica osnutka koalicijske pogodbe je vzbudila precej pozornosti, ko se je razkrilo, da je izpadla celotna točka o preiskavi bančne luknje. Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han pojasnjuje, da gre pri tem nedvomno za tehnično napako, ki jo nameravajo popraviti. Zakaj se je to zgodilo, ne ve, po njegovih besedah je razočaran tudi kandidat za mandatarja Miro Cerar.

Han je še pojasnil, da je ravno SD na koalicijskih usklajevanjih s SMC-jem dal pripombe o tem, da se mora opraviti javna preiskava po islandskem vzoru in ugotoviti odgovornost za nastalo bančno luknjo.

SMC se je z njihovo pripombo strinjal, s tem da so se le še opredelili do tega, kaj je to islandski vzor, zadeva je šla naprej, in to so zapisali v koalicijski sporazum, pravi Han. Nato se je zgodila očitna tehnična napaka, saj je celotna točka o preiskavi bančne luknje "enostavno izpadla".

Han je poudaril, da si SD v nobenem primeru tega ni želel, tako da zahteva, da je to jasno zapisano v koalicijskem sporazumu.

Han: TEŠ 6 mora obratovati
Vendar je v najnovejšem osnutku koalicijskega sporazuma mogoče opaziti, da tudi izsledki neodvisne revizije izvedbe gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) niso več podlaga za odločitev o nadaljnjem delovanju Teša 6, kar je bilo zapisano v prejšnjem osnutku.

Po Hanovih besedah je v osnutku sporazuma prej pisalo, da se zadeva razišče in da se najdejo krivci, v SD-ju pa so razumeli, da se preveri, ali bo Teš 6 sploh deloval naprej ali ne. Osebno meni, da je ta odstavek treba odstraniti iz besedila koalicijskega sporazuma.

"V Sloveniji smo zaradi tajkunov, zaradi nesposobnih menedžerjev, potopili kar nekaj podjetij, tega pa ne želimo. Če je kdo v Tešu 6 kriv pri investiciji, mora iti v zapor in odgovarjati, ampak Teš 6 mora na neki način delati naprej. To je za nas ključno," je dodal Han.

SMC: Res gre za tehnično napako
Da gre za tehnično napako, je pritrdila tudi vodja poslancev SMC-ja Simona Kustec Lipicer. V imenu SMC-ja se je opravičila in zagotovila, da točka o preiskavi bančne luknje zanesljivo ostaja v koalicijskem sporazumu.

Kustec Lipicerjeva pa ni želela pojasnjevati podrobnosti o Tešu 6, saj so te zadeve po njenih navedbah še vedno predmet koalicijskih usklajevanj.

Osnutek razburil borce proti korupciji
V Društvu Integriteta - Transparency International Slovenia so opozorili, da je zelo sporno dejstvo, da je iz koalicijske pogodbe izpadla zaveza, ki govori o preiskavi bančne luknje z jasno opredelitvijo odgovornosti članov uprav in nadzornih svetov dokapitaliziranih bank.

"Sanacija slovenskega bančnega sistema je postala ogromno breme davkoplačevalcev, zato bi javna in transparentna preiskava bančne luknje morala predstavljati eno izmed prioritet prihodnje vlade," je povedal generalni sekretar društva Vid Doria.

Dodatno začudenost po njegovih besedah vzbuja tudi dejstvo, da je preiskavo bančne luknje umaknila politična stranka, ki svoje delovanje in dejavnosti snuje na podlagi krepitve pravne države, vladavine prava, demokracije ter večje transparentnosti in odgovornosti.

"Z umikom preiskave bančne luknje se tudi nakazujejo kršitve zaveze za boj proti korupciji, ki so jo pred volitvami podpisale vse potencialne koalicijske partnerice," še poudarja Doria in dodaja, da enako velja tudi za preiskavo projekta Teš 6, ki je osnutek koalicijske pogodbe prav tako ne predvideva.

Tvorce koalicijske pogodbe so pozvali, naj se ozrejo po primerih dobre prakse v tujini (primer bančne preiskave na Islandiji) ter upoštevajo priporočila neodvisnih organov, civilne družbe in mednarodnih institucij.

Zahtevo za umik bančne preiskave so pripisali SD-ju
"Cena za vstop SD-ja v koalicijo pa je, kot je razbrati iz najnovejšega osnutka, precej visoka. V pogodbi ni več mogoče najti koalicijske zaveze, ki govori o preiskavi bančne luknje z jasno opredelitvijo odgovornosti članov uprav in nadzornih svetov dokapitaliziranih bank - in to kljub dejstvu, da so bile banke nahranjene s 3.500 milijoni evrov davkoplačevalskega denarja in da se lačna usta bank s tem denarjem še niso dokončno napolnila, in ne nazadnje kljub dejstvu, da v Cerarjevi stranki prisegajo na transparentnost in obljubljajo drugačno politiko," je zadevo komentirala novinarka Radia Slovenija Nataša Mulec.

Dodala je še, da še toliko bolj preseneča, da so Cerarjevi popustili tudi pri zloglasnem, več kot milijardo in 400 milijonov evrov vrednem projektu Teš 6, ki je postal simbol netransparentnosti in korupcije.

"Koalicija se je namreč zavezala, da izsledki neodvisne revizije izvedbe gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj niso več podlaga za odločitev o nadaljnjem delovanju Teša 6. Ob tem pa ne gre preslišati opozoril revizorjev ob pripravi letnega poročila Holdinga Slovenske elektrarne, da lahko projekt Teš 6 v resne težave spravi celotno skupino HSE," je še dejala Mulčeva.