začela gledalcem ponujati hibridno televizijo, ki na televizijske zaslone na enostaven način prinaša dodatne vsebine, ki obogatijo izkušnjo spremljanja TV-vsebin.

Jeseni je RTV Slovenija začela hibridno televizijo poskusno oddajati prek DVB-T multipleksa A, ob koncu leta smo jo ponudili še prek kabelske televizije, od januarja letos pa je na voljo tudi prek satelita. V načrtu je, da bi jo ponudili tudi naročnikom IP-televizije, vendar bodo za to potrebne določene prilagoditve in dogovor s posameznimi operaterji.

Hibridna televizija temelji na odprtem standardu HbbTV, ki je poleg tega tudi iniciativa na svetovni ravni, ki želi poenotiti klasično oddajanje televizijskega signala, IP-televizije in širokopasovnega televizijskega prenosa. Novost je, da v sebi združuje elemente klasične televizije in interneta, ki jih povezuje prek enega uporabniškega vmesnika.

Možnosti dodatnih vsebin privlačijo proizvajalce
Resda posamezni proizvajalci televizijskih sprejemnikov ponujajo svoje rešitve prek vgrajenih aplikacij, vendar je prednost hibridne televizije v tem, da gre za standardizirano storitev, kar zelo poceni razvoj aplikacij (podatki EBU-ja npr. kažejo, da je razvoj storitve za HbbTV občutno cenejši kot primerljiva videoaplikacija za pametni telefon). V Evropi tako praktično ni več mogoče najti sodobnega pametnega televizorja, ki te storitve ne bi podpiral. Poročilo analitskega podjetja GfK namreč kaže, da je oktobra lani v Evropi delež pametnih televizorjev, ki ta standard podpirajo, dosegel že skoraj 100 odstotkov.

Tehnologijo je že implementirala večina evropskih držav. V Evropi po uporabi prednjači Nemčija, kjer storitev, ki jo omogoča že več kot 70 televizijskih programov, uporablja že več kot 15 milijonov uporabnikov. Več kot dva milijona uporabnikov je tudi v Franciji, Španiji in Švici. Aplikacije hibridne televizije ponujajo tako javne kot komercialne televizijske hiše. V Sloveniji je v TV-omrežju tedensko dejavnih že 30.000 TV-sprejemnikov, ki imajo podprto in vklopljeno storitev hibridne televizije, največ uporabnikov pa jo uporablja na programih TV SLO 1 in 2 v visoki ločljivosti, in sicer prek kabelske televizije.

Enostavna uporaba
In kako uporaba hibridne televizije deluje v praksi? Ponudnik vsebin mora ponuditi ustrezno aplikacijo (v primeru RTV Slovenija je to RTV 4D), televizor pa mora biti priključen v internetno omrežje (prek kabla ali brezžičnega omrežja). Televizor nato dobi signal, da je na voljo vsebina hibridne televizije in v kotu (običajno spodnjem desnem) se pojavi ikona (po navadi) rdečega gumba. Ko uporabnik stisne rdeči gumb na daljinskem upravljalniku, vstopi v aplikacijo.

Vsebine, ki so znotraj aplikacije na voljo, so povsem odvisne od posameznega ponudnika (španski TVE ima samo arhiv, nemški RTL ponuja še igrice, gledanje glasbenih videospotov, prav tako nemški ZDF ima vreme, francoski France 24 samo novice …), lahko pa so to dodatne informacije, kot so statistike, interaktivne vsebine, npr. ankete in kvizi, najpogostejši pa so videoarhivi, sporedi, novice … Interakcija med uporabniki in televizijskim zaslonom poteka prek daljinskega upravljalnika, vendar novejše različice standarda že omogočajo interakcijo televizijske in mobilne aplikacije.

Tudi na RTV SLO prihajajo nove funkcionalnosti
Na RTV Slovenija gledalcem v sklopu hibridne televizije trenutno ponujamo pet kategorij – O oddaji, Arhiv, Spored, Novice in Radio. Zavihek O oddaji gledalcu ponudi opis vsebine oddaje, v arhivu pa imajo na voljo vse, kar je dostopno tudi prek arhiva RTV 4D na spletu ter prek mobilne aplikacije. Poleg sporeda si gledalci lahko na televizijskem zaslonu ogledajo tudi aktualne novice, ki so sicer objavljene na spletnem portalu MMC RTV SLO, in poslušajo vseh osem radijskih postaj, ki spadajo pod okrilje RTV SLO.

Prek aplikacije bomo gledalcem v prihodnosti ponudili še dodatne vsebine in storitve, ki bodo povezane s trenutnim programom (npr. ponovitve zadetkov in statistiko v primeru športnih prenosov). S pomočjo interaktivnih storitev, kot sta pošiljanje tvitov ter možnost izpolnjevanja anket, bodo lahko gledalci aktivno sodelovali v televizijskih oddajah. Prav tako razvijamo funkcionalnosti, ki bodo olajšale spremljanje vsebin senzornim invalidom. Aplikacijo bo mogoče uporabljati tudi v kombinaciji z mobilno aplikacijo RTV 4D.

Pri tem je na mestu še opozorilo, da je kakovost uporabniške izkušnje zelo odvisna od starosti televizijskega sprejemnika. V uredništvu smo našo aplikacijo preizkusili na več televizorjih in tisti, ki je bil iz leta 2014, se je izrazito počasneje, če sploh, odzival kot televizorji iz leta 2016, na katerih je vse potekalo brez težav in tekoče.