Gostje Tarče so bili obrazi desnice oziroma desne sredine – Anže Logar, Lojze Peterle, Matej Tonin in Marko Balažic. Iz Maribora se je oglasil nekdanji poslanec SDS-a Jože Jerovšek, iz Pariza pa Gregor Virant. Mladina hoče prevzeti kmetijo in jo modernizirati, "ata so pa še pri sebi in jim tega ne dajo", je razmere na desnici opisal Virant. Lojze Peterle pa pravi, da je na desnem polu "preveč petelinov na premajhnem gnoju".

V Tarči so pokazali tudi, kako je stranka SDS pred mesecem propadajoči Ljudski stranki prevzela osrednjo organizacijo kmetov – Kmetijsko-gozdarsko zbornico z več kot 100 tisoč člani. Podpredsednik zbornice je postal član Slovenske demokratske mladine, sicer študent, ki s kmetijstvom nima ničesar. Na volitvah v zbornico pa je bila uspešna tudi novonastala Kmečka iniciativa, v vodstvu katere sedi – Franci Matoz.

Aktualno dogajanje na slovenskem političnem parketu je v prispevku povzel novinar Klemen Košak. V času najnižje javnomnenjske podpore vladajoči Svobodi je v zadnjem tednu pozornost javnosti pritegnila Tina Gaber, ki je v videoposnetku, objavljenem na Instagramu, zaigrala pogovor z vodjo opozicije Janezom Janšo, kako mu prodaja vudulutko svojega partnerja, premierja Roberta Goloba. Predsednik vlade je medtem svojim sledilcem na družbenem omrežju svetoval, kdaj prati perilo, in se srečal s sivima eminencama leve sredine, županom Ljubljane Zoranom Jankovićem in nekdanjim predsednikom Milanom Kučanom.

V kabinetu predsednika vlade ne želijo komentirati ne sobotnega srečanja na ljubljanski tržnici ne ponedeljkovega, ko sta se Golob in Jankovićem brez Kučana sešla v enem od ljubljanskih lokalov. Janković je v odzivu dejal, da je prijatelj tako s prvim slovenskim predsednikom kot z aktualnim premierjem. "Z gospodom Jankovićem sva se vračala s pogreba na Žalah in na poti mi je omenil, da je dogovorjen s premierjem. Sem rekel fino in sem se jima pridruži," pa je srečanje opisal Kučan. "Premier me je vprašal, kaj mislim o plačni reformi v javnem sektorju, in sem mu povedal, da je pomembna ne samo za vlado in sindikate, ampak za vso družbo. Drugih tem nismo odpirali, ker je že ta dovolj obsežna," je dejal Kučan.

Tudi Janković je – pred 1. novembrom ob spomeniku na Žalah – javno pohvalil vlado, ker se je dogovorila s sindikati. Politični komentator Rok Čakš meni, da je bilo srečanje na tržnici namenjeno promociji premierja. "Če bi se oni pogovarjali o nečem resnem, poglobljenem, strateškem, se ne bi dobili na tržnici v gostilni na neki terasi, kjer jih vsi vidijo," je prepričan. "Zdi se, da so to naredili z namenom, da so opaženi, in to je zgolj kratkoročno sporočilo nekega levega zakulisja, da Robert Golob ta trenutek še ima njegovo podporo. Seveda pa to ni nobeno zagotovilo na dolgi rok," je dodal.

Markeš prepričan, da je pri snovanju Logarjevega projekta sodeloval tudi Janša

Precej konkretnejši premiki pa se dogajajo na desni. "Mi ne ustanavljamo stranke za poslansko skupino treh poslancev za ta mandat, ampak za 20 plus poslancev v naslednjih mandatih," je ob ustanovitvi nove stranke Demokrati dejal njen predsednik Anže Logar. A gre za cilj, kakršnega ni dosegel še noben desni politik razen Janez Janša, predsednik stranke SDS, v kateri je bil Logar 25 let. V programu Logarjevih Demokratov piše, da se zavzemajo za svobodo, odgovornost, pravičnost, trajnost, učinkovitost in podjetnost, solidarnost ter subsidiarnost in sorazmernost. Logar je dodal še, da so stranka moderne demokracije, politične širine, podjetniškega razmišljanja, socialne integracije in socialno-tržnega gospodarstva.

"V prostor ne prinaša popolnoma nič novega razen to, da ljudi poskuša ujeti na utrujenost od prepirov. Ampak te utrujenosti že zdavnaj ni več. V vseh kapitalskih projektih sta se levica in desnica že zdavnaj dogovorili in poenotili. To smo videli na cestnem križu, to smo posebej videli še zlasti pri Tešu 6 in potencialno tudi pri JEK-u 2. V tem smislu razen spravljive retorike česa drugega javnost ne more realno pričakovati," o Logarjevih napovedih meni kolumnist časopisa Delo Janez Markeš.

A načrt obstaja in skovala sta ga Logar in Janša skupaj, je prepričan. "Ključna ideja je pač bila, da volivce sredine, se pravi to so tisti volivci, ki so v zadnjem trenutku ali pa v zadnjih mesecih pred volitvami skočili v bazen, ki ga je zorganiziral Robert Golob, preidejo na stran Anžeta Logarja," meni.

Težava za desnico je, da se razočarani volivci novih obrazov ne selijo na desno, ampak med neopredeljene, pa opozarja Čakš. "Razlog tega je ta antijanševska paradigma, v katero je slovenska politika ujeta. Torej volivci si želijo nekaj novega, ki hkrati ni Janez Janša," opisuje. "Desni politiki bo uspelo v trenutku, ko bo uspela volivce prepričati, da neka stranka ni satelit Janeza Janše. In tukaj se prepozna Anže Logar s tem distanciranjem od Janše, na drugi strani pa ga leva konkurenca na vsak način pritiska nazaj, da ta prostor zadrži in ohrani zase," je dejal.

Bazen, ki se prazni pri Golobu, ostaja nedefiniran, "čakajoč novega odrešenika"

Logar v politični prostor vendarle prinaša novo idejo. To je njegova obljuba, da bo po volitvah zahteval, da bo v koaliciji vsaj ena leva stranka. V koalicijo, sestavljeno iz zgolj desnih strank, ne bo šel. "Potem nismo nič naredili. Potem imamo čez eno leto spet kolesarjenje po Ljubljani. Kaj je dodana vrednost tega? Mislim, da moramo v družbi skupaj prevzeti odgovornost za napredek te države. Umakniti moramo to demagogijo, ki se pojavlja vsakič, ko poskušaš reformirati zdravstveni sistem, ko poskušaš deformirati – no deformirajo ga zdaj – reformirati davčni sistem," je o povezovanju obeh polov dejal Logar.

A kar zadeva vsebino prihodnjih politik, ta Logarjeva napoved nima pomena, je prepričan Markeš: "To, da on pove, da želi povezovati levo in desno, ne pove popolnoma ničesar. To, da lahko naredi koalicijo s Hanom ta trenutek, je popolnoma jasno. Han se sam razglaša za desnega politika znotraj nekdaj leve stranke z nekim komunističnim poreklom."

Socialni demokrati so doslej sodelovanje s SDS-om zavračali, a sedanji predsednik stranke Matjaž Han je Anžetu Logarju po ustanovitvenem kongresu čestital. Seveda pa še zdaleč ni zagotovljeno, da se bodo po naslednjih volitvah o koaliciji pogovarjale desne stranke. Ninamedia je v raziskavi za Dnevnik ugotovila, da veliko nekdanjih volivcev Svobode ne ve, za koga bi zdaj glasovali. Več kot k Logarju pa bi jih prešlo k potencialni stranki evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča. "Bazen, ki se prazni pri samem Golobu, pa ostaja izpraznjen, nedefiniran, tako rekoč čakajoč na Godota, čakajoč na novega odrešenika, ki naj bi prišel pred novimi volitvami ali pa bi šel sploh v abstinenco. Se pravi, v končni fazi je bila tista začetna nastavitev tako rekoč račun brez krčmarja," opozarja Markeš.

Logarju je Ninamedia izmerila 12-odstotno podporo, uvrstil bi se za SDS in Svobodo. Spodkopava pa predvsem svoje neposredne tekmece na desnici. Novi Sloveniji naj bi odvzel kar 38 odstotkov njenih volivcev.

Ljudmila Novak: Ne verjamem, da je Logar popolnoma neodvisen

V NSi-ju je sicer že brez te grožnje turbulentno, saj ga je zapustil ustanovitelj Lojze Peterle. Podrobnosti še ni pojasnil, priznal pa je, da ga je zmotila napoved predsednik stranke Mateja Tonina, da ne bo več sodeloval v vladi, ki bi jo vodil Janez Janša. "No, to je samo eno od vprašanj, mislim, da to tudi ni odločilno in bistveno. Gre tudi za neko lastno doživljanje te situacije ali pa svojega mesta v stranki," je potezo Peterleta komentirala evropska poslanka in nekdanja predsednica NSi-ja Ljudmila Novak.

Peterle je bil pred letošnjimi evropskimi volitvami kritičen do Tonina, ki se je postavil na čelo liste NSi-ja. Sam je podprl Marka Balažica, predsednika konkurenčne stranke SLS in svojega nekdanjega asistenta. V nekdaj pomembni, danes pa zunajparlamentarni stranki SLS pa imajo svoje težave. Peter Gregorčič na evropskih volitvah ni bil izvoljen, je pa dosegel mnogo boljši izid kot Balažic. Od takrat nekateri v stranki iščejo način, kako Balažica zamenjati z Gregorčičem na mestu predsednika.

"Sam sem rekel, da je po svoje stranka ugrabljena, ker neke nedemokratične stvari potekajo v stranki," je dejal član SLS-a in član državnega sveta Branko Tomažič. "Balažic je trenutno premalo ambiciozen, ga ne vidimo, ga ne čutimo. Po drugi strani nisem rekel, da je Peter Gregorčič najboljši, ampak dajmo se stehtati, koga bodo ljudje želeli videti ob naslednjem vodenju," je pozval.

Pogled na desni pol političnega prostora še dodatno zapleta to, da je Peterle od SLS-a pridobil ponovno pravico do uporabe znamke Slovenska krščanska demokracija. "Mogoče ima v žepu projekt novega Logarja, da nastopi s projektom krščanske demokracije, kar pa bi bilo v razmerah novih generacij, ki ne vedo, kaj je bilo leto 1991, spet izjemno tvegan projekt," o tem meni Čakš.

Pri vprašanju, komu bo največ glasov odvzel Logar, se nekdanja predsednica NSi-ja vrne k temu, da številni Logarja še vedno povezujejo s SDS-om. Zato po njenem mnenju NSi-ju ne bo zelo škodil. "Mogoče delno bo, ampak dejansko ima ta nahrbtnik. Toliko let je bil poslanec SDS-a. Kdo verjame, da je popolnoma neodvisen? Tudi sama ne verjamem tega," je poudarila Ljudmila Novak.

SDS-u naj bi Logar odvzel petino volivcev. Ali torej strah motivira članek o Logarju v medijih, ki so blizu SDS-a? Ti ga poskušajo prikazati kot projekt leve politike in celo kot del zarote. "Zdi se, da Janša ta projekt že percipira kot ne-omogočajoč, ampak vsaj do neke mere ogrožajoč in da bo od tu naprej igra potekala nekoliko drugače, kot je bilo zamišljeno na začetku," meni Janez Markeš.

Kaj pomeni SDS-ov "prevzem" Kmetijsko-gozdarske zbornice?

Na začetku oktobra so člani Kmetijsko-gozdarske zbornice, ki jih je 112.000, izbirali nove predstavnike. Volitve v kmetijsko zbornico bi skoraj gotovo minile dokaj neopaženo, če se ne bi zgodil velik preobrat. Slavil je namreč SDS oziroma njegov Forum za kmetijstvo in podeželje, ki je vodenje zbornice "speljal" Slovenski ljudski stranki, ta je zbornico pravzaprav postavila in ji "kraljevala" zadnjo četrtino stoletja.

SDS in njen predsednik Janez Janša sta se pred volitvami angažirano lotila promocije stranke kot do kmetov prijazne kmečke stranke, je v prispevku spomnila novinarka Vanja Gligorović. Janša je pisal o pomembnosti kmeta, kmetijstva in seveda tudi volitev v kmetijsko zbornico, ki "še nikoli niso bile tako pomembne kot letos", je zapisal. In to se je obrestovalo. SDS-ov forum je v svetu kmetijske zbornice zasedel 21 mest, predvsem na račun Ljudske stranke. To je skoraj trikrat več kot na prejšnjih volitvah, ko so dobili šest sedežev. Član ljudske stranke, sicer državni svetnik in tudi svetnik Kmetijske zbornice Branko Tomažič, je kritičen: "No zdaj pa kar naenkrat SDS-u, ali pa gospodu Janši, gre za to, da bi kmete pridobil. V predprejšnji vladi je rekel, da ga kmetijstvo ne zanima in da kmetje niso njegov cilj, ker pač kmetijsko politiko ureja Bruselj. Ampak zdaj je tu videl kakšen odstotek ali dva."

Predsednik zbornice je postal Jože Podgoršek, ki je načrt prevzema zbornice začel oblikovati že pred dobrim letom, ko je prevzel vodenje SDS-ovega foruma za kmetijstvo, s katerim stranka kandidira na volitvah. "Forum ni odvisen od same stranke, res pa je, da je eden od forumov v sami stranki. Ideja o kandidaturi pa se je rodila predvsem na terenu zaradi kmetov, lastnikov gozdov," je povedal Podgoršek.

Podgoršek je bil občinski svetnik z liste Nove Slovenije, nato državni sekretar pri DeSUS-ovi kmetijski ministrici Aleksandri Pivec, po njenem odstopu je prevzel ministrovanje v Janševi vladi, po izstopu DeSUS-a iz vlade pa raje kot svojo stranko izbral ministrski stolček in se znova zbližal z Novo Slovenijo. Na koncu je odstopil zaradi afere "bohinjske počitnice" in se tako znašel tudi pod drobnogledom tožilstva. Lani pa se je Podgoršek očitno zbližal s še tretjo politično opcijo – s SDS-om.

Kako močno se je SDS vključil v letošnje volitve v kmetijsko zbornico, kaže tudi to, da je Janšev dolgoletni odvetnik Franci Matoz kandidiral na volitvah letos nastalega združenja Kmečka iniciativa, ki je prav tako uspešno kandidiralo v svet kmetijske zbornice. Matoz pa je bil izvoljen za člana upravnega odbora tega združenja. SDS-ovi kandidati so se v vodstvo zbornice prebili tudi iz drugih kmečkih društev ali pa celo kot predstavniki pravnih oseb – na primer Cerkve, ki je kot velika lastnica kmetijskih zemljišč in gozdov pomembna akterka KGZS-ja.

Podpredsednik zbornice je na primer postal 22-letni Izidor Jelenc. Ne gre za mladega kmeta, pač pa za študenta iz Limbuša pri Mariboru in podpredsednika sveta Slovenske demokratske mladine. Pred tremi leti je kot koordinator Slovenske demokratske mladine Maribor za svojo primarno nalogo označil pridobivanje novih članov. Jelenc je na volitvah v KGZS nastopil kot kandidat Župnije Limbuš in v območni enoti Maribor dobil zmagovitih 22 glasov. "Verjamem da bo gospod Jelenc dober kandidat, da bo dobro opravljal svojo nalogo," meni predsednik zbornice Jože Podgoršek. Na vprašanje, ali to, da je vidni član podmladka SDS-a, ni igralo nobene vloge, Podgoršek odgovarja: "Veste, pri pravnih osebah težko rečemo, da je član ali ni član, ker pri njih so bili izvoljeni tudi nekateri drugi, ki nimajo kmetij."

Glavni uspeh SDS-a na volitvah gre pravzaprav pripisati tudi povečanju sicer precej borne volilne udeležbe. Od več kot 100 tisoč članov jih je letos glasovalo 11.187, pred štirimi leti pa samo 8985. "Stranka je tudi po terenu nalagala svojim članom, da morajo iti na volitve ali pa pripeljati svoje prijatelje, sosede, da morajo voliti. In zato je ta uspeh tako močan," meni Tomažič iz SLS-a.

Peter Vrisk, kmetijski funkcionar in zadružnik, dvakratni predsednik KGZS-ja ter dolgoletni vplivni član SLS-a, ki je tudi tokrat prek svoje Kmečke liste neuspešno kandidiral v svet zbornice, motiv SDS-a opisuje: "Vsaka politična stranka išče volivce na vseh področjih, to ni nič nenavadnega, ker želi imeti tudi neki vpliv na podeželju in v kmetijstvu in je to čisto legitimna politična odločitev. Tega ne jemljem osebno, v tem trenutku jim je pač zelo uspelo."

SLS je letos spomladi sicer veliko stavil na volitve v Evropski parlament. V kampanjo je stranka vložila več kot 165.000 evrov in bila po višini vloženih sredstev na četrtem mestu, za parlamentarnimi SDS-om, Gibanjem Svoboda in Novo Slovenijo. "Stanje duha v Slovenski ljudski stranki je padlo po evropskih volitvah. Nismo naredili spremembe, nekateri so zahtevali kongres, volilni kongres in da teh sedem odstotkov peljemo aktivno naprej. In lahko bi rekel, da so bili ljudje na terenu, podeželju razočarani in tudi niso šli volit," meni Tomažič.

Jože Podgoršek ne želi soditi o dogajanju v SLS-u, a dodaja, da "o klasičnem starem dobrem SLS-u na podeželskem prostoru danes težko govorimo. Je že prav, da se tudi podeželski prostor organizira, kot kaže, prek neke druge opcije in so prepoznali tudi naš forum kot tistega, prek katerega bi lahko v prihodnje prišli oziroma znova dejavneje sodelovali tudi na ravni odločanja v DZ-ju."

Forum za kmetijstvo oziroma SDS je morebiti prepoznal tudi prednosti obvladovanja kmetijske zbornice, ki se financira iz članarin, ki letno nanesejo okoli dva in pol milijona evrov. Denar zbornica pridobi tudi iz državnih koncesij za svetovalno službo in iz tržne dejavnosti. Lani je na primer sama zbornica imela več kot štiri milijone evrov prihodkov in več kot 260.000 evrov dobička. Zbornica ima pod seboj še osem zavodov, ki so lani skupaj imeli kar 31 milijonov evrov prihodkov in 130 tisočakov plusa.

Zbornica skupaj z zavodi zaposluje skoraj 700 ljudi in ima tudi razvejano informacijsko mrežo za svojih 100 tisoč članov, ki je lahko zelo priročna za nagovarjanje potencialnih volivcev na naslednjih državnozborskih volitvah.