Spremembe naj bi bile tudi pri načinu prestajanja kazni, sam zakonik pa naj bi v večji meri upošteval načelo humanosti. Vlada naj bi novelo zakona obravnavala že maja.
V noveli kazenskega zakonika so zapisali, da je ministrstvo za pravosodje v večji meri upoštevalo omenjeno načelo in načelo individualizacije kazenskih sankcij, predvsem z možnostjo prilagajanja dnevnih zneskov konkretnim premoženjskim razmeram storilca, možnostjo takojšnje nadomestitve zapora s hišnim zaporom in delom v splošno korist, ki je po predlogu omogočeno tudi v primeru izrečene denarne kazni.
Na enakem načelu sloni tudi predlog za skrajšanje trajanja psihiatričnega zdravljenja in rokov za njegovo spremljanje v primerjavi z zdaj veljavnimi.
Predlog sprememb in dopolnitev zakonika si lahko preberete tukaj.
Obvezno psihiatrično zdravljenje
S predlagano novelo želijo zagotoviti kazenskopravno podlago za obvezno psihiatrično zdravljenje neprištevnih in manj prištevnih storilcev kaznivih dejanj. Na podlagi tega ukrepi ne bi temeljili na ugotovljeni krivdi, ampak na zagotavljanju varnosti ljudi. Varnostni ukrepi za omenjene storilce bi se izvajali v zdravstvenih zavodih, kot do zdaj, toda le do odredbe, da so izpolnjeni pogoji za zdravljenje v forenzično-psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda, ki bi ustrezal posebnim varnostnim pogojem.
Denarne kazni odvisne od premoženjskega stanja obdolženca
Predlagatelj zakona želi omogočiti sodiščem določanje dnevnih zneskov denarne kazni glede na splošen premoženjski položaj obdolženca. Iz predloga, objavljenega na spletu, je
razbrati, da najvišji dnevni znesek naj ne bi presegal tisoč evrov. Tako visoka zgornja meja naj bi omogočila širok razpon za kaznovanje premožnih storilcev, menijo na ministrstvu.
Poudarek na gospodarskem kriminalu
Poseben poudarek so predlagatelji dali na gospodarski kriminal, ki ga zdaj veljavna zakonodaja niti ne opredeljuje, po navedbah ministrstva pa povzroča številne dvome in negotovosti v sodni praksi.
V noveli je predlog, da vsako dejavnost, ki se za plačilo opravlja poklicno ali organizirano, opredeli kot gospodarsko dejavnost, s čimer naj bi bilo po zagotovilih ministrstva omogočeno, da se bodo kršitve, ki sicer sodijo v širši pojem zlorabe položaja ali med koruptivna dejanja, na področjih, ki po naravi niso gospodarska oz. pridobitna, obravnavala kot gospodarski kriminal.
Po novem naj bi pravno podlago za obravnavo dobila tudi dejanja, kot je lažni stečaj, preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojil ali ugodnosti ter zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
Posebni oddelki sodišč za primere gospodarskega in organiziranega kriminala
Jeseni naj bi na okrožnih sodiščih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru nastali oddelki za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala. Kot predvideva novela zakona o sodiščih, ki so jo pretekli teden podprli poslanci državnega zbora, bodo na teh oddelkih sodili posebej usposobljeni in izkušeni sodniki, s tem pa naj bi dosegli, da bi tovrstna kazniva dejanja čim prej doživela sodni epilog.
Gospodarskega kriminala je namreč vse več. Lani se je povečal za kar 41 odstotkov, premoženjska škoda, ki je ob tem nastala, pa za kar 162 odstotkov v primerjavi z letom 2009. Največji delež predstavljajo poslovne goljufije, v kar 31 odstotkih, največ premoženjske škode pa je nastalo zaradi zlorabe položaja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje