Kljub vsemu pa predstojnik katedre za ustavno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani poudarja, da so bili nekateri referendumi, med njimi plebiscitno vprašanje in vprašanje vstopa v Evropsko unijo tudi tehtni in potrebni. Pri tem je treba opozoriti, da pri izvedenih referendumih ne gre za pravno sporne zadeve, saj če vse poteka v skladu z zakoni, napak ni, "v širšem političnem in psihološkem smislu pa bi lahko rekli, da se referendum pogosto zlorablja za dosego ozkih, političnostrankarskih interesov," je dejal Kaučič.

Štiri napovedi referendumov v bližnji prihodnosti?
Kot je znano, se lahko zgodi, da bodo volivci v prihodnosti odločali o kar štirih referendumskih vprašanjih. SLS predlaga referendum za zaščito ozemeljske celovitosti Slovenije na kopnem in morju, SNS in SDS zakonodajni referendum o povišanju sodniških plač, SNS zakonodajni referendum o novem predlogu družinskega zakonika, Zveza društev upokojencev (kot interesna skupina) pa referendum proti zamrznitvi pokojnin.

Igor Kaučič je v zvezi z napovedanimi mogočimi referendumi dejal, da so z vidika interesnih skupin morda upravičeni, saj gre za zadeve, ki jih neposredno zadevajo, vendar pa so med predlaganimi referendumskimi vprašanji tudi nekatera takšna, ki na referendum ne sodijo, "ne glede na to, da problematika, ki jo odpirajo pri volivcih vzbuja nasprotovanje in mešane občutke.".

Pri mejnem vprašanju so zmedeni že pobudniki referenduma
Še bolj problematičen se mu zdi predlog referenduma o mejnem vprašanju, saj je na tem področju še vedno veliko nejasnosti, tako da tudi predlagatelji v javnosti nastopajo zmedeno. "Ne vemo, ali bomo o tem odločali na nekem posvetovalnem refrendumu ali na naknadnem zakonodajnem referendumu (recimo glede zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma) ali kaj tretjega. Eni celo govorijo o referendumu, ki bi bil podoben tistemu o vključitivi Slovenije v Evropsko unijo, potem mešajo referendum, do katerega bi lahko prišlo ob ratifikaciji o vključitvi Hrvaške v EU ... ", na nejasnosti opozarja Kučič.

Na zakonodajnem referendumu (v Sloveniji imamo še tri druge oblike) lahko sicer odločamo le o potrditvi ali zavrnitvi zakona, kar pomeni, da če gre za vprašanje, ki ga zakon ne zajema, refrenduma ne more biti.

Volivci kot predlagatelji - redek pojav v Evropi
Kot je znano, lahko referendum pod določenimi pogoji predlagajo poslanci državnega zbora oziroma poslanske skupine, državni svet ali državljani, ki morajo zbrati 40.000 podpisov. Prav zbiranje podpisov državljanov in s tem možnost, da sami odločajo o nekaterih vprašanjih, je po mnenju Igorja Kaučiča demokratična možnost, ki jo pozna le malo držav v Evropi in je pozitivna stran slovenskega referendumskega sistema.

Nezadostno urejena stran se tiče predpisane vsebine referendumskega vprašanja. Ta namreč v nasprotju z drugimi evropskimi državami, med njimi Švice, ki velja za domovino referenduma, ni določena v ustavi.

Vsebinsko stran bi morala urejati ustava
Po mnenju Igorja Kaučiča bi morala ustava natančno določiti, katera vprašanja ne morejo biti predmet referendumskega odločanja. V Evropi so med "prepovedanimi" vprašanji finančni zakoni, mednarodne pogodbe, interventni zakoni ob naravnih nesrečah, zakoni, ki jih sprejemajo po interventnem postopku ipd. V Sloveniji pa lahko referendum (če postopek sicer poteka v skladu z zakonom) prepreči le odločba ustavnega sodišča, saj zakon določa, da referenduma ni mogoče izvesti, če bi lahko referendumsko vprašanje povzročilo protiustavno stanje. O tem odloči ustavno sodišče, ki je v primeru zakona o odvetništvu tak referendum že preprečilo.

Problematika slovenskega referendumskega sistema je torej nejasnost glede tega, kaj je lahko predmet referendumskega odločanja in kaj ne, zato bi bilo bolje, da bi bilo referendumov manj (do zdaj več kot 10) in da bi se izvajali "zaradi vprašanj, ki zadevajo slovenske volivce, in ne zaradi političnega obračunavanja in prenašanja strankarskih sporov in nesoglasij v volilno telo, " je še dejal Kaučič.