Slovenijo je v zadnjih tednih pretreslo več primerov družinskega nasilja, ki se je končalo s smrtjo enega ali več vpletenih, zadnja tragedija pa se je zgodila v nedeljo popoldne v Ljubljani, ko je oče skozi okno stolpnice najprej vrgel petletno hčer, nato pa še sebe. Za komentar smo prosili psihologa Petra Umka, profesorja na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru.

Nanj smo se najprej obrnili z vprašanjem, ali misli, da je pogosto poročanje o družinskem nasilju, umorih in ubojih v krogu družine naključje ali bi jih morda lahko pripisali recesiji in vse težjim življenjskim razmeram, v katerih se znajdejo ljudje.

"Letošnje leto se je res slabo začelo. V lanskem letu je bilo ubojev in umorov res malo, še nikoli tako malo, pa smo posledice recesije že krepko čutili," odgovarja Umek, ki domneva, da gre še zmeraj za redke dogodke, za katere upa, da jih precenjujemo, in se torej ne bodo ponavljali vse leto. Drži pa, da je vse več pritiskov, ki jih nekateri posamezniki težko prenašajo, če pa se pojavi še nerazumevanje s partnerjem ali partnerico, jih nekateri ne zdržijo več. "Ob večjem konfliktu ne morejo nadzorovati svojih dejanj, prevlada jeza in bes, ki je usmerjena v partnerja ali partnerico. Zavest je zožena, posledic dejanja ne predvidevajo in zgodi se tragedija," pojasnjuje psiholog.

Pekel se za partnerico začne, ko odide
Specifičen psihološki profil storilca tovrstnih dejanj je po njegovih besedah težko opisati, saj gre za pripadnike najrazličnejših slojev in izobrazbenih skupin. Za to, da konflikte rešujejo predvsem po nasilni poti, je več razlogov, drži pa, da so nasilneži največkrat moški, ki se brez realne osnove visoko cenijo, partnerico pa obravnavajo kot lastnino.

Ob tem se, tako Umek, vzpostavi zanimiva dinamika nasilja, ko skuša navidezno pozoren moški pravzaprav doseči nadzor nad partnerico, če ne drugače z nasiljem, ki je lahko psihično, ekonomsko ali fizično. Nato se običajno pokesa, partnerica pa mu oprosti in prevzame del krivde. "Stvar se nadaljuje in ponavlja, dokler partnerica dokončno ne spozna, da mora partnerja zapustiti. Tu pa se lahko zanjo začne pravi pekel," je še povedal naš sogovornik.

Alkohol je po njegovih besedah ob zelo tragičnih dogodkih velikokrat prisoten, ni pa to nujno.

Posvetovalnice nasilneži razumejo po svoje
Pa so ljudje o raznih oblikah boja proti družinskemu nasilju dovolj ozaveščeni? Umek odgovarja, da se je seveda treba odzvati čim prej, saj obstaja dovolj možnosti, da moški, ženske in pari poiščejo pomoč. Obenem pa seveda drži, da nasilnež na to ni vedno pripravljen. Veliko nasilnih moških namreč meni, da ne potrebujejo pomoči, in namesto da bi šli v posvetovalnico sami, tja pošiljajo partnerice, ki bi se morale po njihovem mnenju spremeniti na "bolje", "da bi jih bolj razumele in potem ne bi bilo več nikakršnih razlogov za njihovo upravičeno "prevzgojno" vedenje".