Želimo, da bi bil v prihodnje svet boljši in da ne bi ponavljal nekdanjih napak. Današnje srečanje nam sporoča vrednote resnice in svobodoljubja. Za svobodo si je treba nenehno prizadevati, kajti nikoli ni popolnoma zagotovljena. Naša svoboda je nekaj, kar je bilo izborjeno, in znati jo moramo ohranjati.
"Današnje srečanje je pomembno. Težkih trenutkov, ki jih je doživela medvojna generacija, zaznamovali pa so tudi generacije, ki so ji sledile, se je pomembno spominjati," je v Portorožu povedal predsednik Danilo Türk.
"Vsaka družina, tudi moja, ima spomine na to. Spomine ohranjamo, prenašali pa jih bomo tudi še naprej, kajti pomen spomina je velik," je dejal predsednik države. Poudaril je, da je bila naša domovina med drugo svetovno vojno močno prizadeta z grozodejstvi, saj je bilo izseljenih več kot 43.000 ljudi. Auschwitz, Ravesbrück, Mauthausen, Gonars, Rab in druga taborišča ostajajo zato v kolektivnem spominu Slovencev.
"Srečanja, kot je današnje, so tudi priložnosti, da se vedno znova povprašamo o razlogih, ki so privedli do grozovitih dejanj, ki se jih danes spominjamo," je dejal Türk. V 20. stoletju sta se, kot je dejal, izoblikovali dve zločinski ideologiji, ki sta povzročili drugo svetovno vojno. "Brez fašizma in nacizma ne bi bilo druge svetovne vojne, ne bi bilo vseh grozodejstev, ki jih je vojna prinesla, in ne povojnega nasilja, diktatur in kršitev človekovih pravic. To je bistven del resnice, ki se ga moramo zavedati," je poudaril.
V zapore in taborišča je bilo poslanih okoli 22.000 Slovenk. Skoraj polovica se jih nikoli ni vrnila.
"Razsvetliti je treba vse vidike resnice"
Povedal je še, da nacizem in fašizem, naj sta bila še tako pomembna dejavnika grozodejstev 20. stoletja, nista vsa resnica. "Razsvetliti je treba vse vidike resnice, ne glede na to, kdo so bili storilci hudodelstev. Poznati moramo tudi poreklo in naravo nedemokratičnih potez, ki so se izoblikovale med in po drugi svetovni vojni in izmaličile kulturno podobo in bivanje velikega dela Evrope, ušla pa jim ni niti Slovenija. Tudi to je del naše preteklosti in resnice, ki jo moramo poznati," je pojasnil. Spoznavanje resnice pa po njegovih besedah zahteva resnost in temeljno poštenost, ki omogočata, da se z resnico lahko sploh spoprimemo.
Sprava je evropski in globalni proces
Dotaknil se je tudi vprašanja sprave, pri čemer je povedal, da smo Slovenci na poti sprave, kajti tako kot spomini na grozodejstva je tudi sprava evropski in globalni proces. Glede sprave ne smemo biti pesimisti, vedeti pa moramo, da tudi pri spravi ne bo šlo brez prizadevanj in brez temeljite privrženosti resnici, je še povedal Türk.
Ob tej priložnosti je bil predstavljen slovenski prevod knjige Silvije Kavčič "Preživele smo in spominjamo se".
Želimo, da bi bil v prihodnje svet boljši in da ne bi ponavljal nekdanjih napak. Današnje srečanje nam sporoča vrednote resnice in svobodoljubja. Za svobodo si je treba nenehno prizadevati, kajti nikoli ni popolnoma zagotovljena. Naša svoboda je nekaj, kar je bilo izborjeno, in znati jo moramo ohranjati.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje