Na tem delu države namreč še vedno ni avtoceste. Od leta 1994 je bilo sicer v Sloveniji zgrajenih 374 kilometrov (avto)cest, še 120 naj bi jih zgradili do konca leta 2008. S tem bo končan avtocestni križ, vreden okoli 6 milijard evrov. V javnosti se postavlja vprašanje, zakaj si država ne pomaga z javno-zasebnim partnerstvom. Na prometnem ministrstvu pravijo, da je to slabša rešitev in da zanjo zaradi premalo prometa ni zanimanja.

Hrvatje so samo v štirih letih zgradili 400 kilometrov avtocest, in to prav s pomočjo javno-zasebnega partnerstva. "Hrvati so šli v javno-zasebno partnerstvo, kjer veliko tveganja ostane na državi, in slej kot prej bo koncesionar, če ne bo dovolj prometa, zahteval del denarja iz proračuna," hrvaško odločitev komentira Žan Oplotnik iz Ekonomskega inštituta pravne fakultete.

Kdo bo plačal dolgove Darsa?
Hkrati pa Oplotnik opozarja tudi na obstoječi slovenski model financiranja avtocest - v Sloveniji je namreč za gradnjo predvidenih vse manj proračunskih sredstev. Poleg tega se Dars vse bolj zadolžuje, pravi Oplotnik. Trenutna zadolženost Darsa naj bi tako znašala milijardo in 900 milijonov evrov, pri čemer namerava družba najeti še približno 600 milijonov evrov kredita. Oplotnik se boji, da bomo namesto Darsa kredite odplačevali davkoplačevalci.

Na drugi strani predsednik uprave Darsa pričakuje spremembo cestninskega sistema, ki naj bi uredila zadeve. Da bodo naredili vse, da se to zgodi čim prej, je za TV Slovenija zatrdil tudi direktor Direktorata za ceste Tomaž Vidic.