V bitki nad breznom pri Jelenovem Žlebu dne 26. marca 1943 so partizani premagali italijanske okupatorje, ki so bili številčnejši in bolje oboroženi. Bitka po navedbah Združenja borcev za vrednote NOB-ja Ribnica velja za največjo bojno zmago nad okupatorskimi italijanskimi enotami na območju Slovenije.

Kot je na spominski slovesnosti dejal slavnostni govorec evropski poslanec Milan Brglez, je bitka simbol tega, da je slovenski narod uporen in trdoživ in da lahko številčno manjša vojska porazi tudi veliko in dobro opremljeno armado. "Naši partizani in partizanke so namreč – čeprav maloštevilni in slabše opremljeni od italijanskega okupatorja – vedeli, da se borijo za pravo in svojo stvar," je dejal.

Kombinacija tega, da so vedeli in verjeli, da jim bo zgodovina dala prav, ter izjemne vojaškostrateške usposobljenosti njihovih poveljnikov, jih je po besedah Brgleza vodila do zmage. Ob tem je poudaril še eno izjemnost narodnoosvobodilnega boja na slovenskih tleh – sposobnost povezovanja, tovarištva in služenja ljudem. "Naša odporniška vojska, torej tista, ki je osvobodila Jelenov Žleb, je izšla iz ljudi in je delala za ljudi," je prepričan evropski poslanec.

Poudaril je tudi pomen poguma, ki ga je po njegovem mnenju vse manj. "Kot da smo se kot država in narod zavlekli v neko senco in čakamo, da hude stvari minejo. A to ni prava pot," je opozoril. Zbrane je pozval, naj se pogumno postavijo na stran svobode, demokracije, solidarnosti, pravic delavcev, spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega prava, ter da naj stvari imenujejo kot take, kar so.

"Slovenija in celotna naša politika je danes na prehodu med starim in novim. Staro poznamo, novega še ne," zato je Brglez pozval k vrnitvi h koreninam, kot so te izbrali partizani, ki so izbrali svoje ljudi, svoj jezik in svoj narod. Drugi del slovesnosti z bogatim kulturnim programom so pripravili v Športnem centru Ribnica.

V občini Kranj so se spomnili tragične bitke v Rovtu pri Planici

Ob spomeniku NOB-ja na Planici nad Crngrobom pa je dopoldan potekala tudi slovesnost ob 82. obletnici preboja Selške čete Cankarjevega bataljona iz sovražnikovega obroča in spominu na 15 padlih partizanov. Slavnostna govornica je bila podžupanja Mestne občine Kranj Manja Zorko, ki je orisala dogodke med drugo svetovno vojno in poudarila mladost padlih partizanov.

Ob tem se je vprašala, ali smo se iz tragičnih dogodkov kaj naučili. "Nismo. Sodeč po številu vojn in konfliktov miru med državami in ljudstvi še dolgo ne bo. V Sloveniji živimo v miru. To dejstvo moramo bolj ceniti in spoštovati. Mir in svoboda nista samoumevna, bila sta težko priborjena. In to mora biti naše sporočilo mladim. Mir, svoboda, solidarnost, pravičnost in demokracija ostajajo cilji in prvine naše družbe. To so tudi sodobne vrednote narodnoosvobodilnega boja," je dejala kranjska podžupanja.

Tragična bitka v Rovtu pri Planici je potekala 27. marca leta 1942. V hudi zimi se je Cankarjev bataljon po dražgoški bitki razdelil na več čet. Ena od njih je bila Selška četa, ki se ji je pridružil štab Cankarjevega bataljona na čelu s partizanskim poveljnikom Stanetom Žagarjem. Selška četa se je premikala proti Jamniku, na poti pa so se ustavili na jasi na vrhu Rovta.

Kot so v sporočilu za javnost zapisali na kranjski občini, je četa štela 33 borcev, večinoma starih od 23 do 28 let. Med njimi pa je bila tudi 21-letna Francka Basaj. 27. marca zjutraj je tabor obkolilo kakih 200 nemških policistov. Sledil je štiri ure dolg neenakovreden boj, v katerem je umrlo 15 partizanov, med njimi tudi Francka Basaj in Stane Žagar. Skoraj vsi preživeli partizani so bili ranjeni. Prek hriba so krenili proti Joštu. Samo trije borci Selške čete so dočakali svobodo. Okupator se je po bitki hvalil, kako je pokončal bandite, kar pa je sprožilo velik upor med domačini, so še zapisali na kranjski občini.