Prejšnji teden so namreč Šamijevi zastopniki notranje ministrstvo obvestili, da je 23. februarja, ko je preteklo šest mesecev od pravnomočne odločbe vrhovnega sodišča, pretekel tudi rok za njegovo izročitev Hrvaški, Slovenija pa je postala pristojna za obravnavo njegove prošnje za azil. To se je po navedbah njegovih zagovornikov zgodilo.

Po njihovem mnenju dublinska uredba določa, da se v primeru, ko se predaja prosilca za mednarodno zaščito v dublinskem postopku ne opravi v roku šestih mesecev od končne odločitve o pritožbi, odgovornost za obravnavanje prošnje prenese na državo članico, v kateri je bila prošnja podana. Zato so pristojne pozvali, naj mu nemudoma vrnejo možnost bivanja v azilnem domu in začnejo obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito. "Ob tem vsi, ki spremljamo situacijo, izražamo upanje, da bo država pokazala več razumevanja za humanitarno situacijo Šamija in njegove družine ter mu omogočila hitro obravnavo prošnje in združitev z otroki in ženo," je tedaj zapisal Šamijev zastopnik Miha Blažič.

Rok začne spet teči s pravnomočno odločitvijo v postopku ugotavljanja diskrecije
Na poziv Šamijevih zastopnikov pa je ministrstvo odgovorilo z dopisom, v katerem so sirskega begunca obvestili, da njegove prošnje za azil ne bodo obravnavali in da imajo za deportacijo Šamija na voljo dodatnih šest mesecev. Ministrstvo se pri tem sklicuje na sodbo vrhovnega sodišča, glede začasne odredbe v nekem drugem postopku, in sicer v postopku odločanj o prevzemu pristojnosti zaradi diskrecijske pravice države. Kot so v sporočilu za javnost zapisali nevladniki, ministrstvo v dopisu sicer priznava, da se je šestmesečni rok začel z izvršljivo sodbo vrhovnega sodišča v t. i. dublinskem postopku, a nato ugotavlja, da je rok znova začel teči s pravnomočno odločitvijo v postopku ugotavljanja diskrecije.

Po mnenju delovne skupine pa gre pri takšni razlagi za pravni nesmisel, saj dublinska uredba ne predvideva ponovnega teka roka za izvršitev dublinskega sklepa, ministrstvo pa se pri svojem sklepanju celo sklicuje na povsem drug postopek. Po njihovem mnenju gre za tako vsebinsko kot procesno sporno odločitev, na katero so že podali pritožbo. Prepričani so, da se na ministrstvu gotovo zavedajo pravnega nesmisla te odločitve, zato sklepajo, da gre za "zlonamerno podaljševanje že tako predolgo trajajočega postopka, z namenom psihofizičnega izčrpavanja prosilca za azil".

Praksa ni omejena zgolj na Šamija
Ob tem so opozorili, da takšna praksa ni omejena zgolj na Šamija, saj je podobno zlorabo pravnih postopkov opaziti pri velikem številu prosilcev za mednarodno zaščito. Državne institucije se po njihovem mnenju zatekajo k zlonamernim interpretacijam pravnih aktov, ki posledično vodijo v kršitve človekovih pravic.

Za to pa je po njihovem mnenju odgovorna sedanja vlada, ki jo pozivajo, da v skladu z mednarodnimi pravnimi akti nemudoma prevzame odgovornost za obravnavo Šamijeve prošnje za azil.