Tudi odbor za zdravstvo je z 10 glasovi za in nobenim proti potrdil predlog izvedbe referenduma o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi 27. novembra. Enako sta odločila odbor za kulturo glede referenduma o noveli zakona o RTV-ju in odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo glede referenduma o spremembah zakona o vladi.

SDS, kjer so vložili pobudo o razpisu referenduma o zakonu o dolgotrajni oskrbi, so sicer predlagali izvedbo referenduma skupaj z drugim krogom lokalnih volitev 4. decembra. To bi bilo po besedah poslanke Alenke Jeraj (SDS) racionalnejše. Ob mogočih dveh krogih predsedniških in dveh krogih lokalnih volitev bo izvedba 27. novembra pomenila še peto nedeljo, ko bodo ljudje morali na volišča, je pojasnila.

Sorodna novica Odbor predlagal izvedbo referenduma o vladi 27. novembra

Argumenti, da ljudje ne morejo odločati o referendumih – hkrati bosta predvidoma potekala še referenduma o spremembah zakona o vladi in spremembah zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTV SLO) – in voliti župane, so po njenih besedah podcenjujoči do ljudi. Izvedba referenduma na dan lokalnih volitev po oceni predlagateljev pomeni tudi prihranek stroškov.

Poslanci koalicije so očitke zavrnili. Bojana Muršič (SD) je poudarila, da so v nekaterih krajih volišča v primeru izvedbe volitev na državni ravni na drugih lokacijah kot v primeru lokalnih volitev. To bi v primeru sočasne izvedbe 2. kroga lokalnih volitev in referenduma po njeni oceni lahko zmedlo ljudi.

Prav tako je bilo iz vrst koalicije slišati argumente, da zaradi drugačne organizacije referenduma in lokalnih volitev izvedba na isti dan ne bi prinesla prihrankov.

V SDS-u se ne strinjajo z julija sprejeto novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki za leto dni zamika uveljavitev zakona, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše in DZ sprejel decembra lani.

Jeraj je spomnila, da je bil med argumenti za zamik začetka izvajanja zakona očitek o nezagotovljenih virih financiranja. To po njenih besedah ne drži, saj je bilo financiranje zagotovljeno, vlada premierja Roberta Goloba pa je z rebalansom proračuna predvidena sredstva za dolgotrajno oskrbo zmanjšala za 78 milijonov evrov.

Po njenih besedah je bil eden od očitkov tudi, da pravilniki za izvajanje zakona še niso pripravljeni, čeprav je bilo do maja pripravljenih osem od devetih pravilnikov, zato je tovrstne argumente za zamik izvajanja zakona označila za manipulacije.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Simon Maljevac je poudaril, da je zakon, ki ga je sprejela Janševa vlada, neizvedljiv. Spomnil je, da se je v času sprejemanja zakona in pozneje oglasilo veliko deležnikov, ki so opozarjali, da je zakon problematičen.

Aktualna vlada se je zato odločila, da se prehodno obdobje za začetek izvajanja zakona zamakne za eno leto. To je nujno za opredelitev primerne časovnice, ki bo deležnikom omogočala zagotovitev materialnih pogojev dela, kadrov in sistemskih, podpornih ter informacijskih rešitev za izvajanje dolgotrajne oskrbe, je dejal.

Odbor za kulturo za izvedbo referenduma o RTV-ju predlagal 27. november

Odbor DZ-ja za kulturo je s sedmimi glasovi za in dvema proti potrdil predlog izvedbe referenduma o noveli zakona o RTV-ju 27. novembra. Medtem pa je odbor zavrnil predlog SDS-a, da bi referendum izvedli 4. decembra, skupaj z drugim krogom lokalnih volitev.

Predlagatelji referenduma, stranka SDS, so sicer predlagali izvedbo referenduma z drugim krogom lokalnih volitev, saj bi bilo to po njihovem mnenju najracionalnejše za proračun. Volivci pa bi tako v naslednjih tednih, ko Slovenijo čakajo tako predsedniške kot tudi lokalne volitve, odšli na volišča enkrat manj.

"Ljudje bodo na lokalne volitve šli, bistvo demokracije pa je tudi to, da se ljudem olajša delo," je ob tem dejala poslanka SDS-a Alenka Jeraj.

Poslanec SDS-a Andrej Hoivik je med argumenti navajal tudi, da bi pri izvedbi referendumov skupaj z drugim krogom lokalnih volitev prihranile predvsem občine. "Če občine kdaj potrebujejo denar za projekte, je to zdaj, ko se spoprijemamo z izzivi draginje," je dejal.
Stroške lokalnih volitev sicer financirajo občine iz lastnih proračunov, medtem ko stroške izvedbe referendumov krije državni proračun.

V razpravi so poslanci SDS-a med drugim koaliciji očitali še, da s predlogom za izvedbo referenduma 27. novembra želijo izigrati kvorum in da ne želijo slišati, kaj imajo ljudje povedati. Kot je še poudarila Jeraj, je referendum institut, ki ga poznajo najbolj razvite demokracije. "Želimo, da se referendum izpelje po najboljši poti tako za državo kot za ljudi," je sklenila.

"Če ljudje želijo povedati svoje mnenje, bodo prišli na volišča," pa je prepričan državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan.

Tudi poslanka Svobode Sara Žibrat je očitke SDS-a o izigravanju referendumskega kvoruma zavrnila in zatrdila, da se v koaliciji referendumov ne bojijo.

Končno odločitev o datumu izvedbe referenduma bo DZ sprejel na torkovi izredni seji. Glede na parlamentarna razmerja moči med koalicijo in opozicijo je pričakovati, da se bodo volivci na volišča podali 27. novembra. Roki za volilna opravila pa bi po predlogu začeli teči 25. oktobra.

Novelo zakona o RTV Slovenija je DZ s 53 glasovi za in 26 proti sprejel julija. SDS je pretekli teden s podpisi volivcev v državni zbor vložil zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma. Vlada je nameravala s predlogom novele na novo urediti vodenje, upravljanje in nadzor RTV Slovenija. Med drugim namesto obstoječega programskega in nadzornega sveta predlog uvaja enoten svet RTV-ja, ki bi štel 17 članov. Nasprotnike novele zakona moti, da se z novelo mandat za imenovanje predstavnikov v programski svet RTV-ja podeljuje le določenim skupinam oz. nevladnim organizacijam in da je bila novela sprejeta po hitrem postopku.