"Zgledujemo se po modelu nekaterih držav, kot so Belgija, Francija, Nemčija, Madžarska, Romunija – kjer je osnovna dejavnost, torej izvrševanje kazni zapora, v domeni države, gradnja in vzdrževanje infrastrukture pa v domeni zasebnika," so za MMC pojasnili na ministrstvu za pravosodje, potem ko smo jih med drugim vprašali tudi, kdaj se bo začela gradnja novega nadomestnega zapora v Ljubljani skozi javno-zasebno partnerstvo.
Dan zapornika stane 64 evrov
Pravosodni minister Senko Pličanič jo je namreč napovedal za jesen 2013, konkretnejših pojasnil ministra o tem pa nismo prejeli. Medtem pa je gneča v zaporih vse večja. Oskrbni dan je v letu 2013 za zapornika znašal 64 evrov – v znesek so vključeni stroški prehrane, zdravstvenega varstva, investicij, plač zaposlenih. Te predstavljajo največjo postavko – kar 65 odstotkov. Lani je bilo povprečno število zaprtih 1.430.

Vse hujša prostorska stiska
Na ministrstvu nekoliko presenetljivo zagotavljajo, da se v omenjenih državah za javno-zasebna partnerstva niso odločili zaradi manjših stroškov. "Glavne razloge je iskati na eni strani v hitrem naraščanju števila zaprtih oseb in vse hujši prostorski stiski v zaporih, po drugi strani pa v pomanjkanju proračunskih finančnih sredstev, ki bi jih države potrebovale za gradnjo nujno potrebnih dodatnih prostorskih kapacitet," so še pojasnili.

Privatizacija zaporov po nemško
Privatizacija zaporov – kot pravilno javno-zasebno partnerstvo v zaporih imenujejo v Nemčiji – se je začela po letu 2005, ko je bil ustanovljen prvi delno zasebni zapor. Osnovni namen je bil doseganje večje ekonomičnosti in gospodarnosti poslovanja zapora, zasebniki so opravljali le določene storitve, a se je kmalu izkazalo, da privatizirani zapori po finančni plati ne delujejo nujno bolje kot javni zapori, v primerjalni študiji državnega zbora (DZ) Zaporski sistemi, ki je bila objavljena decembra 2013, ugotavljata Igor Zobavnik in Nina Zeilhofer.

V Nemčiji upad privatizacije zaporov
Trenutno v Nemčiji povezovanje javnega in zasebnega sektorja v zaporskih sistemih upada, delno zasebni zapor v Offenbergu, ki je začel delovati leta 2009, pa je po petih letih zopet izključno v državnih rokah, navaja študija, ki jo je Raziskovalno-dokumentacijski center DZ-ja izdelal na pobudo poslanke SD-ja Majde Potrata.

Boljša ekonomičnost ni samoumevna
Z omenjenim zaporom si je dežela Baden-Wurttemberg obetala dober milijon evrov prihrankov v petih letih, a ga zdaj spet upravlja dežela. Da boljša ekonomičnost ni samoumevna, kaže tudi primer prvega delno zasebnega zapora Hünfeld, saj se je dve leti po ustanovitvi izkazalo, da so bili stroški tega zapora višji kot v primerljivem državnem zaporu. Leta 2007 so znašali 83,2 evra na dan v primerjavi z 79,3 evra na dan v državnem zaporu (Darmstadt). Za 500 zapornikov je bil bil strošek za 700.000 evrov višji.

Nemška stroka: izkoriščanje delavcev
Nemški strokovnjaki so do zasebnih zaporov kritični, motiv doseganja dobička na tem področju ni primeren. Namesto glavnega cilja – resocializacije – naj bi omogočali izkoriščanje zapornikov, piše v študiji, s katero se strinja tudi penolog z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Dragan Petrovec.

Množica obsojencev je poceni delovna sila
"Kdor koli vlaga kot zasebnik v zaporniško strukturo, vedno vlaga z idejo, da se mu vložek povrne z obrestmi, sicer ne bi vlagal, nimajo pa nobenega penološkega znanja in ga tudi ne morejo imeti. Iz tega sledi, da niti motivov, ki jih ima uradna penologija, nimajo. To pa sta rehabilitacija obsojencev in pa zmanjševanje njihovega števila. Ideal zasebnega vlagatelja je množica obsojencev, ki deluje kot poceni delovna sila," za MMC pravi Petrovec. V Nemčiji se je nekdo uštel, komentira izsledke študije: "Pričakoval je dobiček, tega pa ni, ker je treba delati še marsikaj zraven, česar ni pričakoval."

Če z nedolžnimi ravnajo kot svinja z mehom ...
"Glede na neoliberalni kapitalizem v Sloveniji se lahko vprašamo: če že z nedolžnimi ljudmi, v prispodobi rečeno, naši kapitalisti ravnajo kot svinja z mehom, kako bi šele potem ravnali z obsojenci? Če izkoriščajo delavce - da ne obujam zapisov o zlorabi posmrtnin in prispevkov za umrle -, če si tukaj lahko privoščimo zlorabe, kako bi si jih še s toliko manj občutka za ljudi pri nas v zaporih?" se upravičeno sprašuje Petrovec.

Anglija ima največji delež zapornikov v zasebnih zaporih
Največji delež zasebnega sektorja na področju zaporov v Evropi ima Velika Britanija – v Angliji in Walesu je kar 16 odstotkov vse zaporske populacije v zasebnih zaporih, kažejo podatki iz februarja lani (to je skoraj dvakrat večji delež kot v ZDA, kjer znaša 8,2 %).
Prezasedenost večja v zasebnih kot v javnih zaporih
Kot še ugotavlja študija DZ-ja, je za zasebne zapore značilno, da so še bolj prezasedeni, kot so javni zapori. V zasebnih zaporih naj bi bilo 30 odstotkov preveč zapornikov, medtem ko prezasedenost zaporov v javnih zaporih znaša 23 odstotkov.
Politično usmeritev je tudi na predmetnem področju dala Margaret Thatcher. V 90. letih prejšnjega stoletja je bila zasebnikom na Otoku omogočena ne le gradnja, ampak tudi upravljanje zaporov, od leta 1998 pa vse nove zapore gradi in upravlja zasebni sektor. Skupno jih je bilo leta 2012 14, navaja študija in ugotavlja, da primerjava učinkovitosti ne kaže vidnih odstopanj ali razlik med javnimi in zasebnimi zavodi.

Zasebnik: slabši ali boljši?

Leta 2008 je britansko ministrstvo za pravosodje ugotovilo, da je bil zasebni sektor pretežno manj učinkovit od javnega, v zasebnem sektorju je bilo vloženih tudi večje število pritožb zapornikov kot v javnem. Toda leta 2012 je nova študija britanskega pravosodnega ministrstva ugotovila, da so vsi zasebni zapori poslovali bolje od javnih glede upravljanja virov in operativne učinkovitosti, nekateri so bili inovativni in učinkoviti, nekatere pa je glavni inšpektor za zapore kritiziral zaradi velike pretočnosti zaposlenih, teženj k pretiranemu zniževanju stroškov in slabosti, povezanih z varnostjo.
Zasebniki vklenili 84-letnega starca
Pred kratkim je 84-letni Kanadčan slovenskih korenin Aloisa Dvorzaca umrl, vklenjen v lisice, v priporu za priseljence Harmondsworth na zahodu Londona, čeprav so zdravniki temu nasprotovali, saj dementni starec ni bil zmožen pobega.
"Uporaba takšne prisile se v tem primeru zdi popolnoma neutemeljena, kaj takega se ne sme ponoviti," je dejal minister za priseljence Mark Harper in obljubil, da bo vlada proučila ravnanje zasebnega podjetja GEO Group U. K., ki upravlja omenjeno ustanovo. "Jasno je, da podjetje pri vodenju Harmondswortha ni izpolnilo pričakovanih standardov," je dejal.
Anglija ima srednjeveški sistem kaznovanja
"Anglija ima še vedno v marsičem srednjeveški sistem kaznovanja. Morali bi poznati vse kriterije, s katerimi merijo učinkovitost," opozarja Dragan Petrovec. Poudarja, da je ena najpogostejših napak, če učinkovitost zapora merimo samo po povratništvu. "Ko nekdo pride iz zapora, je tisti čas zunaj še pomembnejši od tega, ali gre na stara pota in se vrne nazaj ali pa zaživi na novo. Učinkovitost bi morali meriti tudi po tem, koliko je t. i. postpenalne pomoči, ki se mora – vsaj po slovenskem konceptu – začeti v zaporu že prvega dne. Vključuje tudi pripravljenost okolja, v katerega se bo zapornik vrnil: ali bo imel službo, ali bo imel nastanitev, ali bo imel znosno plačo, vse to odločilno vpliva na kariero nekdanjega obsojenca …" navaja Petrovec.

Rešitev v socialnem podjetništvu?
Prepričan je, da bi bilo v Sloveniji javno-zasebno partnerstvo v zaporih mogoče le ob modelu socialnega podjetništva, kjer bi bil tak zapor po sodobnih merilih učinkovitosti in po humanem odnosu do ljudi uspešnejši. "Ampak tisti, ki bi to zmogli, ne razpolagajo s kapitalom," sklene Petrovec.