Razprava na temo priznanja je predvidena na seji odbora DZ-ja za zunanjo politiko v petek. Neformalna seja odbora bo še prej, to sredo, nanjo pa je predsednik delovnega telesa Jožef Horvat (NSi) povabil veleposlanika Izraela in Palestincev. Oba imata sedež na Dunaju.
Palestinec Salah Abdel Šafi je že potrdil prihod na neformalno razpravo s poslanci, Izraelec Šmuel Mejrom pa ne, ker je še v Jeruzalemu. Bo pa dostopen po telefonu, je potrdil.
ZaAB pripravil akt za glasovanje
Petkovo razpravo je predlagala stranka ZL, v stranki ZaAB pa so prišli na dan s predlogom akta, ki naj bi po njihovih besedah razpravo presegel in omogočil dejansko priznanje Palestine. Gre za izjemo, ki jo v stranki Zavezništvo Alenke Bratušek pojasnjujejo z dozdajšnjo neuspešnostjo drugih poti. Pobud za priznanje Palestine je bilo že več, nazadnje je leta 2010 to storil Zares, vendar so bile vse preveč splošne.

Poslanci postopkov niso končali z dejanskim odločanjem o priznanju, temveč s splošnimi usmeritvami, ki za vlade niso bile zavezujoče, sta na tiskovni konferenci pojasnila Peter Vilfan in Roman Jakič.

Žal je taka tudi obstoječa pobuda ZL-ja, ki predvideva razpravo na odboru DZ-ja za zunanjo politiko, ugotavljata ZaAB-ova člana. V stranki so zato pripravili akt o konkretnem dejanju, o priznanju Palestine, in zanj zbirajo podporo. Računajo najmanj na ZL, DeSUS (glede na izjave zunanjega ministra) in SD glede na izjave strankinih funkcionarjev.

Posebej so k podpori pozvali predsednika DZ-ja Milana Brgleza, sicer strokovnjaka za mednarodne odnose.

Brglez: Nujno je poenotenje vse države
Predsednik DZ-ja je v odzivu dejal, da je treba pri tem vprašanju poenotiti ne le parlament, temveč se mora poenotiti celotna država. Treba je poiskati racionalno pot, ki ne bo ogrožala mirovnega procesa in bo v skladu z rešitvijo, ki bo v mednarodni skupnosti dobila legitimnost, je dejal v izjavi za medije.

Pojasnil je še, da ZaAB akta formalno še ni vložil, temveč gre zgolj za predlog sklepa, na podlagi katerega bi na koncu lahko sledilo priznanje. Zatrdil je, da pod aktom ZaAB-a ni njegovega zavezujočega podpisa, pravzaprav ni nobenega podpisa in gre le za osnutek dokumenta.

DZ medtem to tematiku obdeluje, "postopki dejansko potekajo", vključno s poskusom vključitve vseh deležnikov, je dodal. To vprašanje mora preseči strankarske interese, pa tudi tekmovanje med različnimi vejami oblasti. Pogovori med različnimi vejami oblasti po Brglezovih besedah že potekajo. Neuradno naj bi se predstavniki sešli tudi v torek.

Je akt pravilno sestavljen?
Poudaril je še, da je treba pogledati, ali so vključeni vsi dejavniki, ki bi morali biti v takšnem aktu, ki ga je mogoče sprejeti preprosto, zgolj z enim stavkom, ali pa je mogoče narediti celotno preambulo, ki utemeljuje, zakaj in kako se tak akt sprejema. Takšne akte po našem postopku sprejema DZ, doslej so bili sprejeti po tistem, ko jih je vložila vlada.

Brglez: Vlada pripravi teren
Vlado je treba po njegovih besedah dejavno vključiti v te pogovore, ker mora za tovrstno zadevo pripraviti "teren" oziroma na diplomatski način pripraviti druge akterje v mednarodni skupnosti, da razumejo, kakšno je slovensko stališče in zakaj je takšno in zakaj ga sprejemamo.

Postopkovna novost
Vse postopke priznanja držav v Sloveniji so do zdaj najprej obravnavali na ministrstvu za zunanje zadeve, nato na vladi in šele nato je predlog prišel v DZ, sta povedala poslanca. Tokratni poskus je prvi, da je pobuda nastala neposredno v parlamentu.

V ZaAB-u so prepričani, da je trenutek pravšnji, saj je nedavno priznanje te bližnjevzhodne državne tvorbe opravila Švedska, skupno pa 135 držav članic OZN-ja.

Poslanca sta še navedla besede Federice Mogherini, visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Ta je ob nedavnem obisku Gaze dejala, da "potrebujemo palestinsko državo – to je končni cilj in to je stališče celotnega EU-ja".

Jakič je poudaril, da ima "Slovenija v tem pogledu še posebno moralno odgovornost, da ne rečem dolg, saj je tudi sama nastala na podlagi neodtujive pravice do samoodločbe. Smo v nenavadni situaciji, da je Jugoslavija Palestini priznala samostojnost, sodobna Slovenija pa z molkom temu še vedno oporeka. K vsemu pa je treba dodati še to, da je Palestina Slovenijo priznala že leta 1992 in da ima naša država v Ramali že svoj urad."

NSi še brez uradnega stališča
V straki NSi uradnega stališča še niso sprejeli, je pa razprava o priznanju Palestine po besedah Horvata korak v pravo smer. Meni, da se razprava gotovo ne bo sklenila čez noč, pač pa bo poglobljena in bodo morali pretehtati različne vidike priznanja Palestine. "Torej tudi to, ali bo slovensko priznanje Palestine kaj prispevalo k vzpostavitvi trajnega miru na Bližnjem vzhodu," je dejal.

V NSi-ju si tudi prizadevajo, da bi EU imel skupno stališče do zunanjepolitičnih vprašanj. Ob tem si želijo, da bi razprave o Palestini vodile v skupno stališče EU-ja, je poudaril Horvat.

DeSUS: Potrebujemo širše soglasje
Priznanju Palestine so naklonjeni tudi v poslanski skupini DeSUS-a, a, kot so poudarili, mora to priznanje v Sloveniji doseči čim širše soglasje in hkrati preseči strankarske okvire. Gre za preresno temo, da bi z njo trgovali oz. da bi jo politične stranke morebiti izkoriščale v propagandne namene, so navedli v stranki.
Zmeda z ZL-jem
Kljub drugačnim navedbam poslanca Vilfana in Jakiča, da je ZL že podprl ta predlog, je poslanec te stranke Matej T. Vatovec zatrdil nasprotno. Pojasnil je, da o dokumentu ZaAB-a niso vedeli ničesar in njihove podpore ZaAB nima. Niso jih niti vprašali, ali podpirajo akt, so pa načeloma priznanju naklonjeni.
Predlog ZaAB-a po besedah Vatovca v DZ prihaja kot presenečenje in gre po njegovem mnenju za nabiranje političnih točk. Akt, ki ga vlaga ZaAB, se bistveno ne razlikuje od tega, kar je vložil ZL, pač pa jo celo časovno razteguje oz. podaljšuje postopek sprejemanja, je pojasnil Vatovec. To po njegovem mnenju vnaša zmedo, ki je pogojena zgolj z nabiranjem političnih točk. Gre tudi za zavajanje, ko utemeljujejo pobudo s tem, da vlagajo akt v DZ, ker so tudi v ZL-ju vložili akt, ko so sklep podali v sprejetje v DZ.
SDS: Ne vlecimo enostranskih potez
Do priznanja Palestine so bolj "zadržani" le v največji opozicijski stranki SDS. V sporočilu za javnost so zapisali le, da naj se Slovenija do tega vprašanja "opredeljuje v okviru EU-ja in Nata in naj ne vleče enostranskih potez - ZL pa gre lahko v Severno Korejo ali na Kubo".

Evropski poslanec Milan Zver je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal, da se "se morajo najprej vzpostaviti normalni pogoji, da pride do medsebojnega priznavanja obeh strani". "Dokler bodo pomembni politični akterji na palestinski strani govorili, da je glavni cilj uničenje izraelske, judovske države, do takrat pač niso vzpostavljeni normalni pogoji za vzpostavitev države in za enakopravno sodelovanje med Palestinci in Izraelci," je dejal.

Dodal je, "da si želi, da Palestina postane svoja država (...), da ne bodo vedno odvisni od finančne pomoči drugih". Izpostavil je, da EU Palestini namenja največ pomoči, veliko več kot Rusija ali ZDA.