DL je že odšel, v prihodnjih tednih bosta vlado zapustila še SLS in DeSUS. Ob krčenju ministrske ekipe se tako pojavlja vprašanje pravnih možnosti, kako iz patpoložaja.

Pravnik Igor Kaučič ob tem poudarja, da ni ustavno, da ministri po odstopu prenehajo opravljati funkcijo. Po ustavi morajo namreč ministri tudi po tem, ko jim preneha mandat, opravljati tekoče posle, in sicer do imenovanja novega ministra.

Predsednik vlade Janez Janša po mnenju Kaučiča ne ravna po poslovniku, ki mu nalaga, da mora v desetih dneh po prenehanju funkcije ministra predlagati novega. Šele če tega ne more storiti, obvesti državni zbor, da bo funkcijo ministra prevzel začasno on sam ali pa eden izmed drugih ministrov, pojasnjuje pravnik. Tudi pravnik Tone Jerovšek tovrstno nadomeščanje ministrov označuje za vprašljivo.

Vlada bo sklepčna tudi po odhodu ministrov SLS-a in DeSUS-a
Zmanjševanje števila ministrov se lahko nadaljuje, vse dokler ne pade pod polovico. Gre za število članov vlade, torej predsednika in ministrov ter ministra brez listnice. "Če to število pade pod polovico, vlada ne more sprejemati odločitev, ker ni sklepčna," sta pojasnila pravnika. Če imamo 13 članov, to pomeni, da jih mora v vladi za njeno dejansko delovanje sedeti najmanj sedem, pravi Kaučič.

Ob odhodu ministrov iz vrst SLS-a in DeSUS-a jih bo vlada štela natančno toliko, zato bo še vedno sklepčna. Ob tem pa Kaučič in Jerovšek opozarjata, da ni nikjer določeno, da vladi s tem, ko bi imela manj ministrov, preneha mandat. Formalno namreč lahko ostane, a ne more delovati. S tem bi imeli popolnoma paralizirano stanje, pravi Kaučič, ki zato upa, da se to ne bo zgodilo.

Do volitev prek konstruktivne nezaupnice?
Po mnenju Kaučiča je po ustavi pot do predčasnih volitev le v rokah premierja - torej če ta odstopi ali pa ob vložitvi zaupnice državni zbor ne uspe, oziroma noče, izvoliti novega premierja. Toda aktualni premier Janez Janša se ne želi odločiti ne za odstop ne za glasovanje o zaupnici, zato predčasne volitve niso mogoče, meni Kaučič.

Jerovšek pa ob teh dveh mogočih poteh dopušča pot do predčasnih volitev tudi prek tretje poti - konstruktivne nezaupnice. Opozicija z izglasovanjem nezaupnice izvoli novega mandatarja, s čimer je stari razrešen, vendar pa ni nujno, da izvoli tudi novo vlado oz. ministre. Jerovšek dopušča, da bi ob takem postopkovnem kolapsu, ko nove vlade ne bi imeli, stara pa bi le opravljala tekoče posle, predsednik republike lahko razpustil DZ in razpisal predčasne volitve.

Slamnati mandatar sporna možnost
Kljub temu je tako po mnenju Kaučiča kot Jerovška možnost izvolitve t. i. slamnatega mandatarja sporna. "Manipulacija s tem, da izvolijo novega predsednika vlade, ne pa tudi vlade oz. ministrov, predsednik pa odstopi in omogoči predčasne volitve, je celo protiustavna," meni Kaučič.

Medtem Jerovšek tako možnost označuje za malo verjetno, saj bi bil to "popolnoma neresen in neodgovoren manever DZ-ja". Resno potezo tistih strank, ki zapuščajo koalicijo, vidi v tem, da pač sestavijo novo in jo izglasujejo po poti nezaupnice.

Težava ni v ustavni ureditvi
Kaučič trdi, da ustava predvideva potrebne mehanizme za razreševanje kriz. Toda akterji -predsednik vlade na eni in opozicija na drugi strani - po njegovih besedah teh ustavnih mehanizmov niso uporabili.

"Cela težava je samo v neodgovorni politični praksi strank, ki z neko vlado niso zadovoljne, same pa niso sposobne narediti nič v oblikovanju nove koalicije in postavitvi nove vlade," je bil podobno oster Jerovšek.