"Dogodki so pomenili prelomnico z dotedanjo zgodovino in so bili odločilni za ostale zgodovinske procese, ki so se hitro odvili. Niti nam, ki smo sodelovali pri tem, ni bilo jasno, da bodo ljudje s svojo pripadnostjo, z množičnostjo, izpostavljanjem imen, podpisovanjem ustvarili proces, ki je pripeljal do osamosvojitve in rušenja totalitarnega režima," je dejal Bavčar ob odkritju spominske plošče četverici.

V zgodovini težko najdemo podoben dogodek
"Danes mineva 25 let od znamenitih dogodkov, ki so pomenili prelomnico v zgodovini in so neponovljivi. V zgodovini težko najdemo takšen dogodek, zato je prav, da se ga vsako leto spominjamo," je še dejal Bavčar. Spomnil je tudi, da je "sodišče na sojenju v srbohrvaščini poskušalo oprati roke tistim v Sloveniji, ki so se za ta korak slovenske Udbe odločili," o čemer je v najnovejši knjigi pisal tudi Igor Omerza.

Odkritje ob Zdravljici
Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasić in Franci Zavrl so točno 25 let po aretaciji prvih dveh na ljubljanski Roški ulici odkrili spominsko ploščo. Po odkritju je množica ljudi, ki so bili udeleženi pri odkritju, spontano zapela slovensko himno.
31. maja 1988 se je začela afera, ki je v boju za človekove pravice poenotila ljudi različnih prepričanj in vzbudila prve težnje po neodvisni državi Sloveniji. Tistega dne so uslužbenci Službe državne varnosti zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti priprli takratnega sodelavca Mladine Janeza Janšo, vojaški varnostni organi pa pripadnika JLA Ivana Borštnerja. Štiri dni pozneje, 4. junija 1988, so priprli še novinarja Mladine Davida Tasića, vojaški tožilec pa je obtožil tudi tedanjega urednika Mladine Francija Zavrla.

Odbor za varstvo človekovih pravic
Po prvih aretacijah so v uredništvu Mladine 3. junija ustanovili Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki je pozneje prerasel v Odbor za varstvo človekovih pravic, ki mu je predsedoval Igor Bavčar. Vojaški tožilec je 30. junija proti četverici vložil obtožnico in predlagal, da se za Janšo, Borštnerja in Tasića podaljša pripor do konca sojenja.
Obsodbe na zaporne kazni
Konec julija je senat vojaškega sodišča Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Janšo in Zavrla na poldrugo leto zapora, Tasića pa na pet mesecev. Sredi oktobra 1988 je vrhovno sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Tasiću pa zvišalo kazen na deset mesecev zapora. Na začetku avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, za njim pa še Tasića in Zavrla, medtem ko se Borštner aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni.

Množični protesti
Bavčarjev odbor je pred obsodbo četverice organiziral množične proteste pred stavbo vojaškega sodišča na Roški cesti v Ljubljani. Državljani so med drugim protestirali proti postopku v srbskem jeziku in sojenju civilistom pred vojaškim sodiščem. Proces je imel tudi širše politične implikacije, saj je spodbudil nastajanje novih političnih organizacij.

Spominska plošča na Srednji ekonomski šoli
Spomin na dogodke pred 25 leti bodo danes zaznamovali s slovesnostjo na Roški cesti, kjer bodo Janša, Borštner, Tasić in Zavrl na stavbi Srednje ekonomske šole odkrili spominsko znamenje.

Knjiga Omerze o aferi JBTZ
Publicist Igor Omerza, ki je bil v času afere JBTZ član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, pa bo ob današnji obletnici predstavil svojo novo knjigo JBTZ - Čas poprej in dnevi pozneje, v kateri podrobneje popisuje dogajanje pozne pomladi leta 1988.