Slovenija letos praznuje 30. obletnico reforme lokalne samouprave. Po sprejetju zakonodajnih podlag je ta v novi podobi začela delovati januarja 1995. Večjih posegov v sistem v tem mandatu ne načrtujejo. Zakaj spreminjati nekaj, kar dobro deluje, pravi Roman Lavtar z ministrstva za javno upravo.

Na podlagi nove slovenske ustave iz leta 1991 je 62 družbenopolitičnih skupnosti nadomestilo 147 občin, ki so bile ustanovljene oktobra 1994. Do danes je število občin naraslo na 212. Do večje drobitve občin je prišlo v dveh delih, prvič leta 1998, drugič leta 2006.

Lavtar pravi, da je težko reči, kaj točno je bil razlog za drobitev na večje število občin, a je "vsekakor dejstvo, da so si ljudje želeli svojih občin in so pri tem tudi imeli podporo v DZ-ju". Pri tem je spomnil, da se je druga polovica teritorialne drobitve zgodila tako, da so zakone o ustanovitvi novih občin v glavnem vlagali poslanci, ne vlada.

"Mislim pa, da lahko mirno rečemo, da je teritorialna sestavina reforme zaključena, sploh po spremembi zakona o lokalni samoupravi leta 2010, ki ne omogoča več izjeme od zahtevanih 5000 prebivalcev," je dejal. Zadnja občina je bila tako ustanovljena leta 2011 in še ta na podlagi odločbe ustavnega sodišča.

Props: Lokalna samouprava sodi med vidnejše uspehe Slovenije

Minister za javno upravo Franc Props je poudaril, da sodobna lokalna samouprava, kot jo poznamo danes, sodi med vidnejše uspehe Slovenije od osamosvojitve. Kot je dejal, so njeno uvajanje spremljale tudi težave.

"Danes smo lahko ponosni na ugotovitev, da ima Slovenija sodobno in dobro delujočo lokalno samoupravo," je prepričan minister. Reforme ne razume kot zaključen proces ali enkratno dejanje, temveč kot dinamičen proces, ki še traja in se razvija.

Temelji slovenske lokalne samouprave so, kot pravi, stabilno postavljeni, zato v tem pogledu ni pričakovati nenadnih in nepričakovanih zasukov. Okoliščine, tako domače kot mednarodne, pred slovenske občine postavljajo tudi vedno nove preizkušnje.

Tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je prevzela častno pokroviteljstvo dogodka, je povedala, da občine učinkovito in uspešno rešujejo konkretne izzive občanom. "S tem potrjujejo, da je vodenje skupnosti najbolj uspešno, če odločitve sprejmejo oblasti, ki so bližje ljudem."

Neizpolnjen cilj je le še ustanovitev pokrajin

Kot je dejala, so cilji, ki so si jih postavili snovalci reforme, skoraj v celoti doseženi. Edini, ki ostaja neizpolnjen, pa je ustanovitev pokrajin. Kot je pojasnila, je sama naklonjena vzpostavitvi pokrajin in regionalizacijo vidi kot poskus izpolnitve dosedanje državne strukture. Po njenih besedah je treba izhajati iz vprašanja, kakšno dodano vrednost na področju javnih storitev bo imel državljan, prebivalec Slovenije.

DS je po besedah njegovega predsednika Marka Lotriča velik zagovornik in podpornik lokalne samouprave, ne le zato, ker največjo interesno skupno znotraj predstavljajo zastopniki lokalnih interesov, ampak zato, "ker na vsakem koraku vidimo, da so občine v Sloveniji gonilo napredka, vlaganja so ciljna, vsak evro je dvakrat premišljen in vodilo županj in županov je dobrobit občank in občanov". Med drugim je prepričan, da bi lahko bile pokrajine uspešnejše pri črpanju evropskih sredstev.

Lokalna samouprava je eden temeljev demokracije, česar se je po njegovih besedah treba zavedati tudi v času, ko se načrtujejo spremembe financiranja občin. Sistem financiranja mora biti tak, da vse občine, ne glede na velikost, število prebivalcev, ekonomski položaj, normalno funkcionirajo oz. opravljajo predpisane naloge, je pozval.

Za sprejetje zakona o ustanovitvi pokrajin se zahteva dvotretjinska večina prisotnih poslancev in po Lavtarjevih besedah ni zelo verjetno, da bo tako široko politično soglasje doseženo. Poleg tega se po njegovi oceni poskusi ustanavljanja pokrajin strokovno gledano oddaljujejo od izvornega namena, ki naj bi ga pokrajine imele: "Poskušajo ustanovitvi toliko pokrajin, da bi bilo število pokrajin všečno pravemu številu poslancev DZ-ja, kar je strokovno sporno, ker potem dobite preveč majhnih pokrajin, ki niso generator lastnega razvoja."

Poleg tega je po Lavtarjevih navedbah tudi OECD predlagala razmislek, ali je uvedba druge ravni lokalne samouprave prava rešitev za Slovenijo, ki bi bila s tem najmanjša država v Evropi z izvoljenimi regionalnimi oblastmi. Kot eno od alternativ pa je omenil možnost, da bi okrepili svete že obstoječih 12 razvojnih regij in jim dali več pristojnosti. Z ministrstvom, pristojnim za regionalni razvoj, so že naročili tudi primerjalno študijo, kako so zadeve urejene v nekaterih drugih državah, ki prav tako nimajo upravnopolitičnih regij, imajo pa t. i. funkcionalne regije.

Pirc Musar pozvala javno upravo k ureditvi županskih plač

Vsi trije so se županjam in županom, aktualnim in tudi prejšnjim, zahvalili za opravljeno delo. Predsednica je poudarila, da si za to, kar počnejo, zaslužijo tudi pošteno plačilo.

"Vem, da vse delate s srcem in dušo, a načelo poštenosti veleva, da nihče v občini ne bi smel imeti višje plače od župana, pa jo ima, in to veliko njih," je dejala in pozvala ministra za javno upravo, naj uredi županske plače.

Zbrane so na slovesnosti nagovorili tudi predstavniki vseh treh reprezentativnih združenj občin. Predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič je poudaril, da 30 let priča o izjemnem napredku. Poudaril je razvoj na področju infrastrukture, občine pa so po njegovih besedah odigrale še kako pomembno vlogo tudi pri gospodarskem razvoju. Tudi on je poudaril, da jih v prihodnosti čaka še veliko izzivov.

Vse se spreminja, družba, okolje, tehnologija, kar narekuje, da je sistem lokalne samouprave čim bolj prožen, prilagodljiv, je dejal predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Peter Dermol.

Po Smrdeljevih besedah pravijo, da ni političnega soglasja za ustanovitev pokrajin, a politika bi se po njegovem mnenju morala vprašati, ali je ustroj države skladen z ustavo in "ali je sprejemljivo, da izpuščamo toliko razvojnih priložnosti".