Kot je ob začetku obravnave proračuna v DZ-ju dejal finančni minister Franc Križanič, namerava vlada tudi v letu 2010 voditi aktivno fiskalno politiko in z državnim dolgom spodbujati gospodarsko rast. "Ko bo očitno, da bodo zasebne investicije začele zopet poganjati povpraševanje, bomo začeli intenzivne izhodne strategije," je napovedal finančni minister.

Vsi vladni proračunski uporabniki pa so po njegovih besedah z dodatnim varčevanjem in zamikom projektov znižali odhodke za 35 milijonov evrov.

Za plače dodatnih 15 milijonov evrov
Križanič je spomnil na dogovor s sindikati glede plač v javnem sektorju, zaradi katerega je bilo treba v proračunu za prihodnje leto najti dodatna sredstva. Za plače je bilo treba zagotoviti dodatnih 15 milijonov evrov, ker se bodo tudi socialni transferji usklajevali s polovico predvidene uskladitve, pa še dodatnih 8,9 milijona evrov.

Vladi tako ni bilo treba posegati v že pridobljene pravice posameznikov, temveč se je omejila zgolj na valorizacijo. V letu 2010 se bodo tako plače, pokojnine in ostale pomoči posameznikom valorizirale po polovičnih stopnjah, je povedal Križanič.

Ker se je vlada odločila, da ne bo zviševala proračunskega primanjkljaja, je določene odhodke v dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2010 znižala. Proračunski primanjkljaj tako ostaja v že prej načrtovani višini petih odstotkov bruto domačega proizvoda, je dejal finančni minister. Najbolj so se znižali odhodki za blago in storitve, in sicer kar za 19,3 milijona evrov.

Zniževanje odhodkov se odraža pri skoraj vseh pomembnih politikah
Po besedah ministra Križaniča pa se zniževanje odhodkov odraža pri skoraj vseh pomembnih politikah. Ob tem je izpostavil štiri, ki se mu zdijo za razvoj še posebej pomembne: spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, kjer bo prihodnje leto na voljo 38,2 odstotka več denarja kot lani, visoko šolstvo, znanost, tehnologija in informacijska družba (skoraj 50 odstotkov več), trg dela (184 odstotkov več) ter promet in prometna infrastruktura. "Vlada se je kljub težkim časom odločila, da je treba dodatno investirati predvsem v železniško infrastrukturo," je dejal.

V dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2011 ostaja proračunski primanjkljaj prav tako v prej načrtovani višini 4,1 odstotka BDP-ja. A zaradi negotovih razmer je to leto še razmeroma daleč in minister pričakuje, da se bodo gospodarske napovedi še spremenile. Za prihodnjo jesen je že napovedal pripravo sprememb proračuna za leto 2011, ki bodo vključevale predvidene strukturne reforme.

Primanjkljaj bo ostal visok zaradi pretiranega znižanja davčnih stopenj v letu 2006
Križanič je opozoril, da bo proračunski primanjkljaj tudi po koncu krize ostal še vedno visok, in sicer zaradi pretiranega znižanja davčnih stopenj v letu 2006. Takrat bo potreben dodaten fiskalni napor, da se primanjkljaji zmanjšajo, tako z uvedbo nekaterih novih davkov kot z omejitvijo trošenja, je dejal.

Opozicija z "varčevalnim" dopolnilom
Poslanci opozicijskih vrst pa so kritični do predloga proračunov za prihodnji dve leti. Po besedah Andreja Vizjaka (SDS) bodo poslanci največje opozicijske stranke predlog podprli le v primeru sprejetja dopolnila. Opozicija namreč želi primanjkljaj za prihodnje leto v višini pet odstotkov BDP-ja znižati z dopolnilom. S tem bi po besedah Vizjaka pri vrsti proračunskih porabnikov zmanjšali odhodke za skupaj 800 milijonov evrov. "Jemali smo na tekočih odhodkih in neproduktivnih investicijah, torej tistih, ki ničesar ne doprinesejo k gospodarski rasti," je predlog predstavil Vizjak.

S predlaganim proračunom niso zadovoljni in ga ne bodo podprli tudi v SLS-u. Po besedah predsednika stranke Radovana Žerjava se je vlada slabo lotila zmanjševanja obsega javne porabe. Predlagani proračun pa je potraten tudi po besedah Zmaga Jelinčiča (SNS). Javna uprava po njegovih besedah postaja vedno bolj požrešna, vlada pa se ni lotila sociale, kjer bi bilo po njegovih besedah mogoče veliko prihraniti.

Za koalicijo proračun realen
Na drugi strani pa bodo predlog podprli v LDS-u. Po besedah Boruta Sajovica je predlog realen, po besedah Bojana Kontiča (SD) pa proračun temelji na pozitivni gospodarski rasti in je pripravljen na podlagi kompromisa med varčevanjem, razvojem, protikriznimi ukrepi ter socialno varnostjo. Z obravanim dokumentom pa so zadovoljni tudi v Zaresu, saj po besedah Cvete Zalokar Oražem ta daje večji poudarek pomemebnim razvojnim institucijam, predvsem na področju železniške in energetske infrastrukture. Podporo proračunu je napovedal tudi Laszlo Göncz v imenu PS-a narodnih skupnosti.

V DeSUS-u pa ne bodo glasovali enotno. Po besedah Vilija Rezmana se proračun na eni strani oddaljuje tako od programa stranke kot od koalicijskega sporazuma, pohvalil pa je načrtovano gradnjo mladinskih in študentskih domov ter povečanje sredstev za univerzijado v Mariboru.

Državni zbor bo obravnavo proračunskih dokumentov, h katerim je vlada tokrat priložila še predlog zakona o intervencijskih ukrepih med gospodarsko krizo, nadaljeval še v torek in sredo, ko naj bi jih tudi sprejel.