Zaradi vključitve Hrena, glavnega protireformatorja na Kranjskem, v program proslave naj mnogi ne bi vedeli, ali so na proslavi reformacije ali protireformacije. Janez Kodila, inšpektor evangeličanske cerkve v Puconcih, je za TV Slovenija dejal, da je bil scenarij napisan bolj protireformacijsko: "Bili smo prisotni pri rehabilitaciji škofa Hrena, ki je množično zažigal Trubarjeve knjige."

Pomisleke izrazil tudi Erniša
Pomisleke nad vključitvijo škofa Tomaža Hrena v scenarij proslave je izrazil tudi evangeličanski škof Geza Erniša. Glede na to, da naj bi bil dogodek namenjen reformaciji in njenemu pomenu za slovenski narod, izbira Hrena ni bila posrečena, je prepričan. Državne proslave po njegovem namreč niso namenjene delitvam med Slovenci. Poleg tega je Erniša pričakoval, da bodo v proslavi bolj "upodobljeni tisti liki, ki so bili zaslužni za reformacijo".

Kdo je bil Tomaž Hren?
Kot je znano, je bil Hren ljubljanski škof od leta 1599. V skladu s tedanjo cerkveno in državno, se pravi cesarsko, politiko protireformacije, ki je zahtevala, da se luteranci v katoliških deželah bodisi spreobrnejo bodisi izselijo, je Hren v letih 1600-1603 v svoji škofiji poskrbel za zatiranje protestantizma in sežiganje protestantskih knjig. Takšno usodo je prihranil le Dalmatinovi Bibliji, za katero je od papeža dobil dovoljenje za njeno rabo.

Praznično med evangeličani
Sicer pa je okoli 20.000 evangeličanov praznik proslavilo z bogoslužji v 14 cerkvenih občinah. Najbolj je bilo praznično v Prekmurju oziroma na Goričkem, kjer je 10 od 13 evangeličanskih cerkvenih občin oz. gmajn. Te so sicer še v Apačah, Ljubljani in Mariboru.