Ob epidemiji novega koronavirusa je za pomoč državljankam in državljanom vsak dan aktiviranih na tisoče ljudi. Poleg članov Civilne zaščite in drugih organizacij nepogrešljiv del predstavljajo tudi številni prostovoljci. V izrednih razmerah ravno prostovoljci velikokrat postanejo najmočnejša sila pomoči, brez katere marsikatera akcija ne bi bilo mogoča.

Tudi med epidemijo novega koronavirusa prostovoljci prevzemajo določene naloge, ki jih država zaradi spremenjene situacije ne more več. "Prednost prostovoljstva je v njegovi vitkosti in hitrem odzivu," pojasnjuje Primož Jamšek, vodja terenskega odziva na Slovenski filantropiji, v okviru katere deluje mreža prostovoljskih organizacij. "Ljudje razmišljajo, kako bi lahko tudi oni kaj prispevali, težko nam je le sedeti doma in čakati ob mislih, da se nedaleč od nas dogajajo težke situacije," je povedal Jamšek in dodal, da je odziv slovenske javnosti tako kot v vsaki krizni situaciji zelo dober.

Da je poziv k prostovoljni pomoči naletel na plodna tla, so tako kot pri Slovenski filantropiji potrdili tudi na Karitasu in Rdečem križu. Obe organizaciji k sodelovanju med epidemijo nagovarjata predvsem mlade. "Ker so med epidemijo starejši potrebni posebne pozornosti in zaščite, je zelo dobrodošlo, da lahko v teh dneh ostanejo doma. In da mlajši pomagajo," so sporočili z Rdečega križa in pojasnili, da zato vseh ne morejo vključiti v dejavnosti v trenutku, ko se javijo. "Vsem smo zelo hvaležni za to, da so pripravljeni pomagati," so dodali.

"Skoraj 95 odstotkov prijavljenih je mlajših od 30 let. Ob prijavi navedejo svoje dosedanje znanja, veščine in izkušnje, kar nam pomaga pri njihovem vključevanju v že obstoječe dejavnosti ali načrtovanju novih," so pojasnili na Rdečem križu. Ker so trenutne okoliščine zelo zahtevne, je njihova glavna skrb, da so temu primerno prilagojena tudi merila za vključevanje novih prostovoljcev. Vsem zagotavljajo ustrezno varovalno opremo in jim podajo jasna in natančna navodila.

Kje so mogoče prijave?

Potrebe po prostovoljskem delu Slovenska filantropija redno objavlja na portalu www.prostovoljstvo.org. Delo, povezano s epidemijo, je organizirano lokalno, na ravni občine prek občinskega štaba civilne zaščite, zato so na portalu zbrani podatki s spletnih strani občin, zraven pa so navedene kontaktne informacije.

Vsi, ki bi radi pomagali, se lahko obrnejo tudi na Slovensko karitas in se za prostovoljno delo javijo prek portala na njihovi spletni strani. Karitas je s programom youngCaritas – Karitas mladih v Sloveniji – posebej nagovoril mlade in jih spodbudil k tvornemu sodelovanju pri odzivanju na družbene težave. V sklopu programa lahko zainteresirani poleg različnih izobraževanj najdejo številne prostovoljne, preventivne in zagovorniške akcije.

Skupaj s 56 območnimi združenji v Sloveniji v času epidemije najbolj ranljive skupine – starostnike, kronične bolnike in socialno ogrožene – podpirajo tudi na Rdečem križu Slovenije. Vse, ki bi želeli pomagati, vabijo k prijavi preko spletnega obrazca.

Na socialnih omrežjih je med epidemijo zaživela iniciativa Pomagaj sosedu, za katero stoji skupina mladih prostovoljcev iz taborniških vrst. Z akcijo želijo predstaviti vse oblike pomoči, ki že obstajajo, in poiskati možnosti, kjer bi jo še lahko organizirali.

Na Facebookovi strani Pomagaj sosedu in pripadajočem profilu na Twitterju se dnevno objavljajo nove informacije o trenutnih razmerah glede epidemije, zbirajo pa tudi posameznike, ki so pripravljeni prostovoljno pomagati na katerem koli področju, so sporočili iz Zveze tabornikov Slovenije, ki podpira projekt. Najpomembnejše informacije zbirajo na enem mestu, na spletni strani pomagajsosedu.com.

V teh dneh ne zmanjka opravil

Potrebe po prostovoljnem delu se v zdajšnjh nepredvidljivih razmerah spreminjajo iz dneva v dan, glede na stiske posameznikov, ki se pojavljajo postopoma.

V 457 župnijskih Karitas po besedah krovne organizacije deluje prek 10.000 prostovoljcev. Njihovo delo je sestavljeno predvsem iz odgovarjanja na gmotne stiske, obiskovanja starejših, invalidov in osamljenih, poskrbljeno pa je tudi za stalna izobraževanja in izpopolnjevanja prostovoljcev. Prostovoljci pomagajo tudi pri pakiranju izdelkov v skladiščih in dostavi živilskih in higienskih paketov. V nekaterih občinah že sodelujejo tudi pri dostavi paketov v organizaciji Civilne zaščite in pri dostavi zdravil. V sklopu programa youngCaritas so zagnali akcijo Naš kraj, naše srce. Kot je povedal Luka Oven, se je za sodelovanje do konca marca prijavilo 382 novih prostovoljcev. "Njihove kontakte redno posredujemo škofijskim Karitas, ki jih aktivirajo glede na potrebe v lokalnem okolju. Njihova dela obsegajo predvsem pakiranje hrane v skladiščih in dostavo paketov ranljivim skupinam," je pojasnil Oven.

Kot so sporočili iz Rdečega križa, prostovoljci sodelujejo v 56 območnih združenjih. "Opravljajo naloge, ki v konkretnih okoljih zagotavljajo, da življenje tam kar najbolje teče, da v času samoosamitve nihče ne ostane sam," so sporočili. V večini občin po Sloveniji so odprli posebne telefonske številke, kamor občani sporočajo svoje potrebe, ki so se pojavile med samoosamitvijo. "Telefoni nenehno zvonijo," so ob tem povedali na Rdečem križu. Prostovoljci med drugim sodelujejo pri sestavljanju in dostavi živilskih paketov in zdravil, pomoči pri ogrevanju bivalnih prostorov, izmenjavi pomembnih informacij, urejanju prevozov, nudijo psihosocialno podporo po telefonu in varstvo otrok.

Bolničarji Rdečega križa pa poleg merjenja temperature na mejnih prehodih, dostave zdravil in hrane najranljivejđim tudi usmerjajo obiskovalce zdravstvenih domov v skladu s prejetimi navodili, pomagajo pri izvajanju dejavnosti in opravil v domovih starejših občanov, skrbijo za izmenjavo informacij med lokalnim prebivalstvom in predstavniki lokalne skupnosti, razdeljujejo gradiva in skrbijo za blaženje stigmatizacije.

Prostovoljstvo kot koristno preživljanje prostega časa

"Ko se je pojavila epidemija, sem na spletni strani prostovoljstvo.org opazila, da iščejo dijake in študente, ki bi pomagali pri raznosu hrane starejšim občanom in sami organizaciji," je povedala študentka Maja, ki je že pred epidemijo prostovoljno opravljala administrativna dela pri Inštitutu za razvoj igrač. "Za prostovoljno delo sem se odločila tudi, ker sem zaradi epidemije ostala brez študentskega dela in sem si hotela zapolniti prosti čas, ki sem ga kar naenkrat imela veliko," je pojasnila Maja, ki zdaj skrbi za organizacijo razdeljevanja hrane starejšim ljudem. "Prostovoljci, ki starejšim prinesejo potrebno zalogo hrane, uporabljajo zaščitno masko in rokavice. Stvari se tudi razkužuje. Kar sem jaz videla ali pa slišala, je za varnost dobro poskrbljeno," je povedala Maja.

Med epidemijo je na pomoč priskočilo tudi veliko tabornikov, ki so prostovoljstva vajeni tudi sicer. "Zdi se mi pomembno, da v takih okoliščinah vsak prispeva, kar lahko, saj bomo tako učinkoviteje in hitreje premagali te težavne razmere," je povedala Kaja, ki kot prostovoljka pri tabornikih deluje že od 15. leta. Med epidemijo je do zdaj pomagala z različnimi dejavnostmi – od lepljenja informativnih plakatov na vhodna vrata stanovanjskih blokov do pomoči pri nadzoru prehodov med občinami. "Prostovoljstvo v času epidemije je pravzaprav zelo zanimivo. Spoznala sem, da je sicer kakšen ukrep slabo premišljen, morda celo nesmiseln, saj je nemogoče dobiti dovolj oseb, ki bi zagotavljale, da se vsi novi ukrepi izvajajo in se jih ljudje držijo. Pogosto se počutim bolj kot dežurna oseba za klepet kot dežurna na meji," je o svoji izkušnji povedala Kaja, ki se je javila tudi za pomoč starejšim pri nakupu osnovnih potrebščin. Dejavnosti tabornikov sicer potekajo pod okriljem Zveze tabornikov Slovenije in v koordinaciji Civilne zaščite.

Izjemnega pomena je medsosedska pomoč

Poleg organizirane pomoči se ljudje odločajo tudi za pomoč na lastno pest. 27-letnik iz Nove Gorice je svojo pomoč ponudil prek objave na družbenem omrežju. "Do Facebooka sem navadno kritičen, vendar je v času krize najboljši način, da neko sporočilo hitre pride do številnih ljudi." Da sokrajanom ponudi pomoč v obliki varstva otrok, nakupovanja za starejše ljudi in drugih nujnih opravkov, se je odločil, potem ko je bil v službi napoten na čakanje. "Zdelo se mi je, da se spodobi vsaj del tega časa prispevati v dober namen in s tem nekomu pomagati," je dejal in ob tem poudaril, da se je ob tem treba zavedati odgovornosti. V dneh, ko še niso začeli veljati strožji ukrepi za preprečevanje širitve okužb, je z varstvom otrok na pomoč priskočil dvema družinama.

"Menimo, da je sosedska pomoč izjemnega pomena in da jo je posebej v takih obdobjih vredno spodbujati. Sosedje se med sabo poznajo in je pomoč tako preprostejša, kot če se kot prostovoljec pojavi kak neznan človek. Seveda pa je treba upoštevati varnostne ukrepe, razmisliti tudi o morebitnih drugih načinih pomoči. Pri osamljenosti se da pomagati tudi s telefonskim pogovorom," je ob tem povedal Primož Jamšek s Slovenske filantropije.

Na Karitasu so ob tem poudarili tudi to, da je glede na pretekle izkušnje pričakovati, da bodo stiske ljudi velike tudi po koncu epidemije. Ker bodo imeli ukrepi za omejevanje širitve okužb velike posledice na gospodarstvo in socialni položaj ljudi, bo pomoč prostovoljcev potrebna dlje časa.

Poleg koordinacije prostovoljnega dela dobrodelne organizacije zbirajo tudi denarna sredstva za blaženje posledic epidemije novega koronavirusa. Poseben transakcijski račun, na katerega lahko vsi zainteresirani nakažejo denar, je odprla tudi vlada.