Pooblaščena skupina Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je namreč novembra lani, torej takoj po t. i. aferi Dars, ki je izbruhnila konec lanskega oktobra, opravila izredni in nenapovedan nadzor na Generalni policijski upravi (GPU) ter od policije zahtevala vpogled v izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Zahtevala naj bi tudi informacije, ali se ti ukrepi izvajajo v obliki prisluškovanja konkretnim telefonskim številkam, vpletenim v to afero, med katerimi so bili tudi vidni člani NSi-ja.

Predsednik Knovsa Janez Žakelj je aprila letos sicer sprva zatrjeval, da so bile prijave podane anonimno, nato pa je dejal, da je bil vir zaščiten. Medtem pa so mediji poročali, da prijave, na podlagi katerih je sledil nadzor na policiji, ne obstajajo, Žakelj pa je trdil nasprotno.

Kot je v izjavi za medije po seji Knovsa dejal Žakelj, so bili konec avgusta obveščeni, da je proti Knovsu uveden predkazenski postopek, v okviru katerega je policija že zaprosila za pojasnila glede delovanja komisije. V sredo so prejeli tudi zaprosilo, da posredujejo vse dokumente v zvezi z nadzorom novembra lani, je pojasnil Žakelj in napovedal, da bodo posredovali vse dokumente, saj je prepričan, da so delovali zakonito in niso kršili ne zakonov ne internih pravil.

Žakelj: Premier in Svoboda se bojita nadzora

Žakelj je prepričan, da se premier Robert Golob in stranka Svoboda očitno bojita nadzora ter da sta Knovs in sam kot predsednik "žrtev Golobove maščevalnosti". Po njegovih besedah je Knovs v preteklosti opozarjal na "prave stvari", med drugim na uhajanje zaupnih informacij v javnost ter na vpliv politike na delo represivnih organov. Dodal je, da v zrelih demokracijah ni navada, da bi "nadzorovani nadzirali nadzornike", ter da bo komisija kljub pritiskom delala naprej.

Zaradi domnevnega odtekanja informacij o nadzoru novembra lani je sicer pooblaščena skupina Knovsa na GPU-ju znova opravila nadzor 10. julija letos, danes pa se je seznanila z zapisnikom. Kot je dejal Žakelj, je tedaj izrazil ogorčenje nad tem, da so v javnost prišle informacije v zvezi z omenjenim nadzorom.

Kot je še pojasnil, je predstavnike nadzorovane službe tedaj seznanil, da je bila v državnem zboru opravljena revizija poslovanja z zapisnikom nadzora, in izrazil prepričanje, da ti podatki niso prišli v javnost od članov komisije in strokovne službe. "Preverili smo tudi revizijsko sled, ki nam daje jasno znamenje, da so ti podatki prišli z vrha policije," je poudaril. Vodstvu GPU-ja je zato predlagal, naj opravi notranji nadzor in o izsledkih poroča Knovsu.

A glede odtekanja informacij policija po Žakljevih navedbah ni storila še nič, nima namreč nobene informacije, ali je bil notranji nadzor uveden. Kot predsednika Knovsa ga, kot je dejal, resno skrbi, da zaupne informacije odtekajo z vrha policije, boji se tudi, da gre za zlorabo policije v politične namene.