Prešernov trg se je s protivladnimi protestniki kljub rahlemu dežju začel polniti malo pred 19. uro. Hitro se je nabrala precejšnja množica ljudi, številni protestniki pa so kot običajno nosili transparente, s katerimi so izražali nezadovoljstvo s trenutno vlado Janeza Janše. Spet je bilo tako opaziti napise, kot so "izklop janšizmu" in "vladozlom". Po lastni oceni protestnikov se je zbralo okoli 3500 ljudi, po podatkih policije pa približno 2000.

Ta protestni petek je bil prvenstveno posvečen pravicam žensk. Pod spomenikom Franceta Prešerna so protestnice razvile velik transparent z napisom: "Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom!" Na protestu so bile tokrat govornice ženske. Pravice žensk so se v središču znašle kot kritičen odziv na izjavo ministrice za pravosodje Liljane Kozlovič, na katero je opozoril Inštitut 8. marec, češ da je ministrica izjavila, da so ženske včasih same krive za spolno nadlegovanje. Izjavo je ministrica danes dodatno pojasnila na novinarski konferenci in se opravičila, če je njeno izjavo kdor koli razumel tako, kot da so ženske česa same krive.

Pri spomeniku na trgu so se nato začeli nagovori. Sindikalistka Tea Jarc se je zavzela za nedeljsko zaprtje trgovin, opozorila na stisko trgovcev in v še večji meri trgovk, ki si želijo in zaslužijo proste nedelje. Protestniki so izrazili tudi kritiko do ravnanj predsednice DeSUS-a Aleksandre Pivec, ki da ni dovolj pojasnila okoliščin svojega gostovanja na Krasu. Zavzeli so se za volilni zakon, ki bo onemogočil "prevare volivcev", ter izrazili podporo "kulturi in ne diktaturi". Zahtevali so tudi odstop ministra za kulturo Vaska Simonitija.

Nagovore so poskušali motiti posamezniki, ki so glasno vzklikali "Maribor" in trobili s sirenami.

"Ja pomeni ja"

Del protestnikov se je že ob 17. uri zbral v podhodu pri Moderni galeriji, kjer so izvedli akcijo potiskanja dežnikov s kritičnimi gesli. Predvsem protestnice so se za današnji protest opremile z letaki z geslom "Ja pomeni ja". Želijo namreč, da se v kazenski zakonik vpiše model izrecnega soglasja s spolnim odnosom.

Mimo ministrstev do Prekmurskega trga

Skupina je s Prešernovega trga najprej krenila proti ministrstvu za zdravje in ministrstvu za notranje zadeve. Slišati je bilo vzklike "dol s kapitalom", "dol z Janšo", "ulice so naše" in zahteve za svet, v katerem bodo dostojno živeli vsi ljudje. "Ne bomo se predali," so še vzklikali protestniki.

Protestniki so naleteli tudi na neodobravanje ljudi na svoji poti. Iz enega od bifejev ob cesti so tako starejši gostje policiste šaljivo nagovorili, naj le "dobro pazijo na ovčke". Nekaj komentatorjev mimohoda protestnikov pa se je čudilo, da "protestnikov ni nič sram, vzklikati takšne neumnosti".

Protest je imel poleg pravic žensk tudi močno okoljsko noto. Na poti proti Kolodvorski ulici je tako iz množice odmevalo: "Za ribe, za ptice, za delavske pravice!"

Podpora javni RTV Slovenija

Protestniki so se odpravili tudi pred RTV Slovenija, kjer so znova izrazili podporo ohranitvi javnega servisa. "Za javno RTV," je odmevalo ob prihodu. "Z javnim denarjem ne bomo financirali sovraštva." "Želimo še več javnih medijev, ne manj," je še pozivala množica. Na Kolodvorski ulici je spregovorila tudi medijska strokovnjakinja Sandra Bašič Hrvatin in poudarila, da so javni mediji javno dobro.

Protest se je nato ustavil in končal na Prekmurskem trgu. "Prekmurje je periferija, ženske pravice so periferija in okolje je periferija. Tokrat na protestu govorimo izključno ženske," je poudarila govornica, ki se je zavzela tudi proti "frackingu" v Prekmurju: "Narava je naša." Večkrat je bilo slišati pozive za donacijo v "prašička", v katerem so zbirali prostovoljne prispevke za plačilo kazni, ki so jih nabrali posamezniki, ki so skakali čez zaščitne ograje policije in podobno. Na Prekmurskem trgu se je nato protest počasi končal in množica se je razšla.

Del protestnikov tudi na Trgu republike

Kot je poročala STA, se je v Ljubljani del protestnikov znova zbral tudi na Trgu republike, kjer so se protesti začeli. Tam so zbranim omogočili, da pred "odprtim mikrofonom" povejo, kar jim leži na duši. In tudi bilo je slišati pozive k uporu proti fašizmu, znova so opozorili na neprimeren odnos vladajoče politike do ljudi, pri čemer niso bili kritični le do vlade, pač pa tudi do predsednika republike Boruta Pahorja. Več protestnikov je opozorilo, da ima Slovenija izjemne ljudi, kulturne in naravne danosti, a svojih priložnosti ne izkoristi, ker številne na mestih vpliva vodijo vzgibi kraje javnega denarja in oblikovanje neprimernih politik.

Protestne akcije so potekale še v nekaterih drugih mestih v državi, med drugim o njih poročajo iz Maribora, Pirana in Velenja, znani uslužbenec zavoda za blagovne rezerve Ivan Gale pa se je na družbenih omrežjih z geslom Stop korupciji oglasil kar z Dunaja, je še poročala STA.

Vabila na protest

Družbena omrežja so bila polna pozivov k udeležbi na protestu, eden od neformalnih vodij protivladnih protestov Jaša Jenull je tako na Facebooku zapisal: "OB 19.00 PA VSI NA PREŠERNOV TRG!!" Na protest so vabile tudi številne iniciative, a uradnega organizatorja protestov ni. Na Prešernovem trgu so tako protestniki vzklikali med drugim tudi: "Vsi smo organizatorji."

"V našem prostoru bijemo boj za novo oziroma prenovljeno normalnost. Protestnice in protestniki si – pred vsemi drugimi zahtevami – želimo, da bi pravo obveljalo in da bi se spoštovala ustavna pravica do izražanja lastnih stališč, političnega zbiranja in združevanja; normalnost odprte družbe vseh prebivalk in prebivalcev, da so jim ponujene čisto enake možnosti. Z druge strani oblast normalizira janšizem. Ta prinaša samovoljo, fašizme, totalitarizem, represijo in odmik od vsega, kar je ta država dosegla ali vsaj obdržala," so na strani Protestne ljudske skupščine na družbenem omrežju Facebook zapisali Aktiv delavk in delavcev v kulturi, Inštitut 8. marec, Mladi za podnebno pravičnost, Protestival in Sindikat Mladi plus. Protestna "ljudska skupščina" je bila ustanovljena pretekli petek v Argentinskem parku v Ljubljani.

Tudi tokrat "rumeni monitoring"

Protestu so se pretekle petke pridruževali tudi "rumeni jopiči", ki so vladi izražali podporo. Že prejšnji petek pa so napovedali, da bodo rumene odsevne jopiče pustili doma in se pomešali med protestnike ter izvajali "rumeni monitoring" protestnikov, s katerim bodo poskušali "identificirati čim več levih ekstremistov", so zapisali na Twitterju. Za tokratni petek so napovedali, da bodo pozorni na protestnike iz generacije srednjih let, ki so po njihovem mnenju "zaposleni v javnem sektorju, nevladnih organizacijah, prisesanih na proračun, zaposleni na RTV-ju in ostali proračunski plačanci".

Protestno gibanje se je začelo marca 2020, in sicer zaradi koronakrize na balkonih, kmalu pa so protestniki presedlali na kolesa in začelo se je protestno kolesarjenje, najprej po Trgu republike pred stavbo parlamenta. Naslednja faza je bil sestop s koles in protestno pohodništvo po središču Ljubljane. Predvsem zato, ker je vlada Trg republike popolnoma zagradila in onemogočala dostop. Protestniki so tako iz petka v petek protest izvajali drugje, izhodišče za protest pa je postal Prešernov trg, kjer se zadnje petke začenjajo protesti.