Protokol predvideva, da so partnerji pri usklajevanju enakopravni in si prizadevajo za enotno komunikacijo in usklajeno delovanje, skladno s koalicijskim dogovorom. Bodoči koalicijski partnerji se bodo medsebojno obveščali sočasno prek kontaktnih oseb v vladi in vladnih službah, na ministrstvih, v poslanskih skupinah ter strankah. V posameznem organu so določene največ tri osebe. Za komunikacijo med partnerji je odgovoren skrbnik koalicijske pogodbe, ki ga določi predsednik vlade v mesecu dni po podpisu koalicijskega dogovora.

Člani vlade bodo zavezani, da v času ministrskega mandata dosledno in celovito izvajajo v vladi dogovorjeno politiko, pri svojem delu upoštevajo odločitve, stališča, predloge, navodila in priporočila predsednika vlade. Prav tako se bodo morali izogibati dajanju izjav v javnosti, "ki so v nasprotju z izjavami predsednika vlade in drugih članov vlade".

Pri svojih nastopih v tujini ali stikih s tujimi predstavniki se ne bodo smeli spuščati na raven osebnih opazk glede članov vlade ali njihovih strank in tudi ne dajati ocen, ki bi škodovale državi. Ne bodo smeli objavljati avtoriziranih besedil, ki temeljijo na javnosti nedostopnih podatkih. Spoštovati bodo morali zakon o vladi, zakon o nezdružljivosti funkcij in moralne norme za delo v vladi.

Z vladnimi gradivi se bodo člani prihodnje vlade seznanjali prek uradnih elektronskih naslovov, gradiva pa bo posredoval njegov predlagatelj. Določili bodo tudi pooblaščene osebe, ki bodo imele dostop do vladnih gradiv. Ministri bodo morali koalicijske partnerje seznaniti z vsemi predlogi zakonov ali drugih aktov v pripravi, še preden gredo v medresorsko usklajevanje. Koalicijsko usklajevanje o predlogu zakona ali drugega akta lahko zahteva tudi predsednik vlade ali koalicijski partner.

Predlogi zakonov in druga gradiva se ne morejo uvrstiti na dnevni red vlade, dokler ne potečejo roki za usklajevanje oz. dokler vsebina ni usklajena. Pri pripravi ukrepov so pristojni ministri dolžni uskladiti zakonske in podzakonske predloge tako s koalicijskimi partnerji in drugi državnimi organi kot tudi denimo s sindikati ali civilno družbo.

Če med koalicijskimi partnerji kljub usklajevanju ne bo soglasja, lahko gradivo na sejo vladnega odbora uvrsti predsednik tega odbora, a le, če gre za prioritete. Če tudi potem ne bo soglasja med partnerji, predsednik vlade skliče kolegij koalicije. Predsednik vlade lahko izkoristi možnost obravnave neusklajenega gradiva na seji vlade, ob tem ima tudi pravico, da gradivo kadar koli umakne iz obravnave.

V državnem zboru bo za usklajeno delovanje koalicijskih partnerjev skrbel vodja največje koalicijske poslanske skupine, torej Gibanja Svoboda. O uvrščanju zadev na dnevni red sej DZ-ja odločajo vodje poslanskih skupin koalicijskih strank. Koordinacije bodo sklicevali pred sejami kolegija predsednice DZ-ja in pred parlamentarnimi sejami. Na teh koordinacijah bo sodeloval tudi skrbnik koalicijske pogodbe oz. pooblaščena oseba. Odločitve se bodo načeloma sprejemale s soglasjem vodij poslanskih skupin in bodo obvezujoče.

Koalicijski poslanci na sejah delovnih teles in sejah državnega zbora podpirajo koalicijsko usklajene predloge zakonov. Če ne želijo podpreti koalicijsko usklajenih predlogov, morajo o svoji nameri obvestiti vodjo poslanske skupine, katere člani so, ta pa je dolžan o tem obvestiti druge koalicijske partnerje.

Če želijo koalicijski poslanci ali koalicijske poslanske skupine podpreti zakonodajne predloge in kadrovske predloge opozicije, morajo o svoji nameri obvestiti pristojnega ministra in predstavnike koalicijskih partnerjev in na koalicijskem usklajevanju poskušati doseči soglasje. V primeru glasovanja o neusklajenih predlogih bodo koalicijski poslanci glasovali proti predlogom opozicije.

S pobudo za pripravo predloga zakona ali drugega akta morajo koalicijske poslanske skupine seznaniti skrbnika koalicijske pogodbe, ki seznani pristojnega ministra in predsednika vlade. Pristojni minister mora mnenje podati v sedmih delovnih dneh po prejemu predloga. Do konca koalicijskega usklajevanja zakona ali drugega akta ni mogoče vložiti.

Če pride do kršitev protokola, predsednik vlade na razširjenem kolegiju strank in vodij poslanskih skupin odloči o nadaljnjih ukrepih.

Koalicijski partnerji se bodo, dokler so v vladi, izogibali vlaganju interpelacij zoper ministre, vlaganju zaupnic ali nezaupnic vladi in podpori tem orodjem. Prav tako se bodo izogibali zahtevam po razrešitvi predsednice in podpredsednikov DZ-ja iz vrst koalicijskih poslanskih skupin in glasovanju zanje.

Priloga h koalicijski pogodbi, ki jo bodo predvidoma v torek podpisali koalicijski partnerji, je tudi koalicijski dogovor. Ta vsebuje programske prioritete, ki so medgeneracijsko sodelovanje, podnebne politike, zdravje in Slovenija v jedrnem delu EU-ja.

Koalicijski dogovor vsebuje tudi vrednote koalicijskega sodelovanja, ki so spoštovanje, svoboda in odgovornost. Kot ključne cilje Slovenije v obdobju do 2026 izpostavlja nov družbeni dogovor, ki bo omogočil medgeneracijsko zavezništvo s poudarkom na močni socialni in stanovanjski politiki, zeleni preboj, zdravstveno oskrbo najvišje kakovosti za vse, močan gospodarski in regionalni razvoj, dostopno in kakovostno izobraževanje v vseh starostnih obdobjih ter razvoj znanosti in športa.

Na kadrovskem področju bodo koalicijski partnerji sledili pravilom. In sicer listo kandidatov za ministre določi kandidat za mandatarja na podlagi soglasja koalicijskih partnerjev, upoštevali pa bodo merila strokovne kompetentnosti, voditeljskih sposobnosti in osebne integritete. Kadrovske odločitve na ministrstvih in državni upravi ter v širšem sektorju države bodo sprejemali na predlog pristojnega ministra.

Koalicijski partnerji bodo soglašali, da se predlogi aktov, kadrovske in druge odločitve sprejemajo praviloma soglasno, če to ni mogoče, pa velja odločitev večje poslanske skupine, torej Gibanja Svoboda.

Predsednik vlade ima pravico umakniti katero koli zadevo iz postopka koalicijskega usklajevanja. Prav tako ima pravico opozoriti ministra, ki ne opravlja svoje funkcije v skladu s pričakovanji in etičnim kodeksom vlade oziroma ne izvaja vladnih sklepov.

Odprta vprašanja in spore bodo reševali sporazumno. Če bi se kateri od koalicijskih partnerjev odločil, da odstopi od koalicijske pogodbe oz. iz koalicije, mora o tem najprej obvestiti predsednika vlade in predsednike drugih koalicijskih strank, šele potem bo lahko formalno odstopil, javnost pa bo o tem lahko obvestil kot zadnjo.