Mnenja v pralamentu so se v prvi polovici leta po besedah predsednika DZ-ja Pavla Gantarja kresala kar o nekaj ključnih temah. Poslanke in poslanci so na primer o arbitražnemu sporazumu s Hrvaško na parlamentarnih sejah razpravljali kar 24 ur.

Za poslanci interpelacija, ustavna obtožba, razreševanje predsednika DZ-ja
Za njimi so tudi (sicer neuspešne) interpelacija zoper notranjo ministrico Katarino Kresal, ustavna obtožba zoper predsednika republike Danila Türka in zahteva za razrešitev predsednika DZ-ja. Po besedah Gantarja so bile te teme v veliki meri ideološke, z namenom ugajanja volivcem in preusmerjanja pozornosti.

Ideološke razprave povzročile klasično delitev na koalicijo in opozicijo
Prav tu se je po besedah prvega poslanca pokazala klasiča delitev na koalicijo in opozicijo. Prvo je označil kot "prepirajočo se koalicijo, ki ves čas godrnja", a v ključnih trenutkih zna stopiti skupaj. V koalicijskih vrstah pa je v tem mandatu, v nasprotju s preteklimi, tudi nenavadno veliko "nediscipline".

Z opozicijo oz. največjo opozicijsko stranko SDS ima predsednik DZ-ja slabe izkušnje (med drugim je prav SDS zahteval njegovo razrešitev kot predsednika DZ-ja). Kljub vsemu so se v zadnjem času po oceni Gantarja stvari do neke "pomirile", kar se kaže tudi v podpori opozicije nekaterih vladnih zakonov.

Prva policijska preiskava in priprtje poslanca ter napad na hram demokracije
Prvo polovico poslanskega leta pa je po besedah Gantarja zaznamovala tudi prva policijska preiskava prostorov poslanske skupine, priprtje poslanca (poslanec SNS-a Srečko Prijatelj je priprt od marca letos zaradi domenvnega izsiljevanje, samovoljnosti in nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem in eksplozivi, op. a.) in "organiziran napad" na hram demokracije (majske izgredi med študenstkimi demonstracijami, op. a.) v zgodovini modernega parlamenta.

Sovražni govor - rešitev etični kodeks?
Gantar se je dotaknil tudi sovražnega govora v parlamentu. Ta po njegovih besedah seveda obstaja, a ga ni toliko, da bi ga lahko opredelili kot lastnost parlamenta. Etični kodeks bi bila lahko dobra rešitev, a "predvsem za tiste, ki se ga že danes držijo, čeprav še ni napisan, manj pa za tiste, ki se ga ne držijo in se ga ne bodo niti, ko bo napisan".