V oceni preteklega parlamentarnega leta je predsednik DZ-ja Pavel Gantar za Odmeve spregovoril o nekaterih najodmevnejših dogodkih, ki so zaznamovali parlamentarno leto. "Kadar gre za sume kaznivih dejanj, poslanec ne more biti obravnavan drugače kot drugi ljudje v državi. Sam ne morem nič reči o krivdi ali nekrivdi. O tem odločajo sodišča." Sam pričakuje, da bo preiskava kar najhitreje končana, poslanec pa izpuščen ali pa priveden pred sodišče. "Menim, da ni dobro, da je poslanec toliko časa v priporu. Ker je s tem pač en glas manj," pravi o primeru policijske preiskave v prostorih DZ-ja in priprtju poslanca SNS-a Srečka Prijatelja.
"90-odstotno parlament deluje normalno, sprejema zakone, razpravlja. Delamo tudi druge in dobre stvari," odgovarja na vprašanje o javni podobi parlamenta, katerega delo je najbolj na očeh javnosti ob demonstracijah, interpelacijah in podobnih "ekscesnih" dogodkih. Tudi sam je prestal poskus odstavitve. "Bila je nepotreben in nesmiseln, je pa omogočil, da smo se o nekaterih stvareh pogovorili."

Prvič v zgodovini je bil vložen predlog za ustavno obtožbo predsednika republike. Razlog: odlikovanje Matjaža Ertla. Gantar pravi, da je predlog obtožbe skladen z zakonom in poslovnikom. Predsednik je po njegovem mnenju "dostojanstveno" zavrnil očitke.

Govora je bilo tudi o neuspešnem poskusu ločitve županske in poslanske funkcije, kjer se je (znova) pokazalo, da poslanski glasovi niso razdeljeni zgolj po političnih polih. "Sam sem odločen zagovornik tega, da bi bili funkciji nezdružjivi, saj so v obstoječem sistemu občine brez poslancev/županov po njegovem mnenju v slabšem položaju." Obenem je izrazil upanje, da bo zakonska podlaga, ki bi sočasnost omenjenih funkcij odpravila, v tem mandatu dobila še eno priložnost.

Letos bo vroča jesen
Za poslanke in poslance so se po končani 27. izredni seji začele parlamentarne počitnice. A že septembra jih čakajo pomembni zakoni - družinski zakonik, delovna zakonodaja, zakon o RTVS ...

Kolegij predsednika DZ-ja Pavla Gantarja je namreč sprejel terminski program dela poslancev za september. Takoj po počitnicah jih čaka predlog družinskega zakonika, ki z izenačitvijo istospolnih partnerskih skupnosti s heteroseksualnimi že vse od predstavitve javnosti konec septembra lani sproža polemike.

Po opravljeni splošni razpravi poslance na septembrski seji čaka druga obravnava zakonika, a le če bo razpravo o zakoniku do takrat uspelo končati matičnemu odboru, odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Ker so člani odbora na zadnji seji šele končali razpravo o drugem členu zakonika, namreč še ni jasno, ali jim bo zakon do septembrske seje uspelo končati.

Na mizi tudi zakon o RTVS
Že na prvi seji po parlamentarnih počitnicah pa poslanke in poslance čaka prav tako druga obravnava zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Predlog predvideva, da bo RTVS samostojna pravna oseba javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Število članov sveta se bo z zdajšnjih 29 zmanjšalo na 15, spreminja pa se tudi način njihovega imenovanja. Po predlogu uslužbenci RTVS ne bi bili več javni uslužbenci, višina RTV-prispevka pa bi se usklajevala z rastjo cen življenjskih potrebščin.

Malo delo "prestalo" prvo obravnavo, a potrebna dopolnila
Na septembrskem dnevnem redu pa je še en zakon, ki je povzročil številne burne razprave, povod pa je bil celo za majske demonstracije, ki so se sprevrgle v nerede. Z zakonom o malem delu, ki mu nasprotujejo zlasti študentske organizacije, pa tudi sindikati, želi vlada povečati prožnost trga dela in hkrati delavcem (ta poleg dijakov in študentov zajema tudi upokojence in brezposelne osebe) zagotoviti ustrezno socialno varnost.

Drugi zakon iz t. i. svežnja delovne zakonodaje med drugim predvideva višja nadomestila za prve tri mesece brezposelnosti in širi krog upravičencev ter krepi aktivno politiko zaposlovanja. Poslanci so ob prvi obravnavi oba predloga večinoma podprli, a menili, da bodo v nadaljnjem postopku potrebna določena dopolnila.

Ne bo pa na septembrski tretjega zakona iz svežnja delovne zakonodaje, novele zakona o delovnih razmerjih. Poslanci so ga namreč na julijski seji po opravljeni splošni razpravi zavrnili, saj ministrstvo za delo pripravlja nov predlog, ki bo vključeval tudi problematiko prezaposlovanja delavcev na slamnata podjetja.

Protikorupcijska komisija pod okrilje mandatno-volilne?
Poslanke in poslanci bodo še odločali, ali bo nadzor nad delom Komisije za preprečevanje korupcije po novem opravljala mandatno-volilna komisija DZ-ja. Z novim zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije je namreč prenehala delati dozdajšnja komisija po zakonu o preprečevanju korupcije, zakon pa na novo opredeljuje tudi pristojnosti DZ-ja glede nadzora nad protikorupcijsko komisijo. Poslanci se morajo zato odločiti, ali bodo ustanovili novo komisijo ali pa bodo naloge nadzora prenesli na katero izmed obstoječih. Poslanske skupine so že predlagale, da se naloge prenesejo na mandatno-volilno komisijo, saj bi bila ustanovitev nove komisije nesmiselna.

Zakon o zdravstveni dejavnosti na mizah predvidoma oktobra
V hramu demokracije pa bodo septembra razpravljali še o noveli zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, noveli zakona o zavarovalništvu, noveli zakona o poštnih storitvah, zakonu o izenačevanju možnosti invalidov, zakonu o Slovenskem filmskem centru, noveli zakona o sodnih taksah ter noveli zakona o zemljiški knjigi.

Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je bil preložen z julijske seje, bo glede na terminski program uvrščen na oktobrsko zasedanje.