pripadniki ultralevičarsko-anarhističnih skupin. Goršek trdi, da doslej ni podatkov, ki bi to potrjevali.

Predsednik odbora za notranjo politiko Vinko Gorenak je na današnji nujni seji odbora o sumu političnega vpliva na delo policije med dijaško-študentskimi demonstracijami 19. maja letos, dejal, da so bile 19. maja pred DZ-jem dvojne, ločene demonstracije - prve je zakonito organiziral ŠOS, druge demonstracije pa so organizirali pripadniki ultralevičarskih in anarhističnih skupin.

Po besedah predsednika odbora za notranjo politiko je idejni vodja teh dveh ultralevičarsko-anarhističnih skupin, Fronte prekercev in Delovne skupine proti delu, Andrej Kurnik. "Te druge, ilegalne demonstracije so imele namen prevzeti prve demonstracije, ki jih je legalno organiziral ŠOS," je zatrdil Gorenak na današnji nujni seji, ki jo je zahteval SDS.

Predsednik odbora je povedal, da so pripadniki teh dveh skupin prišli pred DZ v času, ko je imel ŠOS še zborovanje na Prešernovem trgu, in da so v parlament prileteli prvi predmeti že takrat, ko ŠOS-a pred DZ-jem še ni bilo.

Gorenak: Nasilje začeli pripadniki ultralevičarsko-anarhistične skupine
Gorenak je opisal pot omenjene, po njegovih besedah ultralevičarsko-anarhistične skupine, ki jo je vodil Mitja Šega. Ta skupina je pohod začela na Prešernovem trgu in z velikimi zvočniki pozivala mimoidoče študente, naj se jim pridružijo. To naj bi storilo okoli 300 študentov, ki so pot nadaljevali po Beethovnovi ulici, "obračunali z varnostniki, prišli do parlamenta in nasilje se je začelo". Gorenak je ob tem članom odbora predstavil videoposnetek omenjene skupine.

Sprašuje se, kaj je tistega dne predsednik DZ-ja naročil ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal: "Po mojih podatkih je rekel, da se ne sme skriviti las nobenemu." Poškodovanih je bilo nekaj več kot 20 policistov, policija pa nekaterih potrebnih stvari tudi ni izvedla, recimo preprečila nezakonitih demonstracij, je še dejal.

"Ali bi morali pretepati otroke?"
Kresalova je pojasnila, da je o demonstracijah zahtevala poročilo direktorata za policijo, iz katerega niso razvidne kakršne koli nepravilnosti. Dejala je, da mora policija ob takih razmerah dobro pretehtati različne vrednote. "Ali bi se morala policija odzvati brutalno ali bi morala tepsti večinoma otroke?" se sprašuje ministrica. Po njenem mnenju so mlade človeške glave vredne več od oken.

"Predsednik komisije, pravite, da vaša zahteva ni usmerjena proti policistom. A težko si kar koli drugega razlagam," je Gorenaku dejala Kresalova in dodala, da je bilo ravnanje policije na dan demonstracij ne samo dobro, ampak celo "zgled, ki je dobil veliko odobravanja tako javnosti kot tudi domače in tuje stroke". Policijska akcija je bila po njenih besedah izvrstno opravljena.

Poslanka SD-ja Darja Lavtižar Bebler je nato predlagala prekinitev seje zaradi neupravičenosti sklica. Meni namreč, da odbor ne more odločati o strokovnosti delovanja policije. "Če je to demokracija, sem jaz 'bicikel'," je sklenila Lavtižar Beblerjeva.

Goršek: Ni podatkov, da bili osumljeni člani kakšnih združenj
Generalni direktor policije Janko Goršek je članom odbora dejal, da morajo ob takih primerih, kot so bile omenjene demonstracije, spoštovati tudi človekove pravice in svoboščine. Policija je po njegovih besedah pripravila načrte ukrepov za zagotavljanje varnosti na dveh javnih shodih v Ljubljani in se temeljito pripravila na varovanje.

Policija je pridržala vse, ki so hoteli priti v notranjost DZ-ja, je dejal Goršek. V množici so prijeli posameznike, ki so metali različne predmete. "Tudi če bi bile ograje bolj oddaljene, škoda ne bi bila nič manjša. Policija je upoštevala, da je bilo v prvih vrstah veliko mladoletnih," zatrjuje Goršek.

"Glede na to, da nihče ni bil poškodovan, ocenjujem, da smo delovali strokovno in sorazmerno. Več kot polovica osumljenih je mladoletnih in zaenkrat ni podatkov, da so to člani kakršnih koli združenj. Uporaba hujših prisilnih sredstev bi povzročila številne hujše posledice, nasilje bi se lahko razširilo. Ministrica ni podala nikakršnih navodil za ukrepanje policiji, takoj pa je zahtevala poročilo o dogajanju," je še dodal.

"Ni bilo mogoče sklepati, da gre za sovražni skupini"
Načelnik Upravne Enote Ljubljana mag. Dušan Verbič je pojasnil, da iz obeh prijavljenih shodov, (ŠOU in shod organizatorja Šege) ni bilo mogoče sklepati, da gre za sovražni skupini niti da bi lahko prišlo do motenja. "Nasprotno", pravi Verbič, "ugotovili smo celo možnost sodelovanja obeh shodov."

Skupina, ki jo je vodil Šega, pa je v nasprotju s prijavljenim načrtom nadaljevala pot s Prešernovega trga proti parlamentu. A po Verbičevem mnenju za ukrepanje ni bilo nobene zakonske podlage, zakon namreč jasno določa pogoje za prekinitev shoda. Zato so organizatorju Šegi izdali ukrep: plačilni nalog. Shod ŠOU-a pred parlamentom pa so, tako Verbič, skupaj z organizatorjem, ki je po zvočnikih pozival k prekinitvi shoda, in s stopnjevanjem policijskih ukrepov kljub razbitim oknom in nekaj poškodovanim policistom - uspešno končali.

Kdo je odgovoren za izgrede pred parlamentom?
Po mnenju predlagateljev današnje nujne seje je zaradi omenjenega domnevnega političnega vpliva na delo policije ob študentskih in dijaških demonstracijah prišlo do strokovnih napak in opustitve dolžnega ravnanja ministrstva za notranje zadeve ter generalne policijske uprave. V SDS-u so prepričani, da policija 19. maja, ko so se pojavili izgredi pred DZ-jem, ni obvladala dogajanja.