Druge prednostne naloge krovnega mladinskega zakona so vsebine, povezane z znanji, zdravjem, mobilnostjo, solidarnostjo in sodelovanjem mladih pri upravljanju javnih zadev. Direktor urada za mladino Peter Debeljak je pojasnil, da zakon prinaša ključne sistemske temelje za učinkovitejšo mladinsko politiko.

Poleg tega daje osnovo za vzpostavitev nacionalnega programa za mlade, ki bo na celovit in sistemski način povezal vse resorske politike, ki se dotikajo mladih. Nacionalni program za mladino bo državni zbor na predlog vlade sprejel za obdobje devetih let.

Več avtonomije mladinskemu sektorju
V zakonu je določen javni interes v mladinskem sektorju, izpostavljeni so nosilci in subjekti v javnem interesu, opredeljene pristojnosti upravnega organa, pristojnega za mladino. V skladu z zakonom bo vlada morala imenovati svet za mladino, ki bo kot posvetovalno telo nudilo pomoč pri odločanju o zadevah s področja mladih in mladinskega sektorja.

Zakon opredeljuje tudi pogoje, ki so potrebni za pridobitev statusa v javnem interesu za organizacije v mladinskem sektorju, in postopke za sofinanciranje njihovih programov. Mladinski sektor z zakonom dobiva več avtonomije, lokalnim skupnostim pa prepušča iniciativno na lokalni ravni. Mladi naj bi bili namreč dejavno vključeni v mladinsko dogajanje na lokalni ravni. Slovenija se je z zakonom po desetih letih opozoril urada za mladino uvrstila med države, ki na normativni ravni urejajo mladinsko delo in mladinsko politiko.