Kot je za Dnevnik povedala Esmeralda Canjuga Vidmar iz Združenja, bodo to storili le eksistencialno ogroženi gostinci, ki gostov sicer ne bodo spodbujali h kajenju, a jim tega tudi ne bodo prepovedali. Predvsem naj bi šlo za lokale z velikostjo do sto kvadratnih metrov. Za zdaj bo šlo zgolj za opozorilno dejanje, ki pa se bo, če se pristojni ne bodo odzvali, stopnjevalo v protestni shod. O tem nameravajo obvestiti tudi ministrstvo za zdravje oziroma zdravstveni inšpektorat.

Prvi lokali že zaprli svoja vrata
Po besedah Canjugove v osrednji Sloveniji vsak osmi gostinec razmišlja o zaprtju lokala, nekateri pa so jih že zaprli. Še veliko huje pa je na Koroškem, Štajerskem, Dolenjskem in v Prekmurju, saj tamkajšnji gostinci že prej niso imeli velikega prometa, polovičnega upada gostov pa nikakor ne zmorejo, poudarja Canjugova. Tudi nasveti ministrstva, naj ti lokali ponudbo dopolnijo s hrano, so po njenem mnenju nerealni, saj njihovi prostori ne ustrezajo predpisanim standardom za varnost prehrane.

Rezultati raziskave o vplivu protitobačnega zakona na promet v gostinstvu bodo sicer znani v teh dneh.

Večji gostinci z manj težav
Predstavniki Združenja ponudnikov gostinskih storitev pa si bodo pred napovedano akcijo skušali pridobiti še podporo gostinskih organizacij v okviru Obrtne zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije. Večji gostinci, ki se v njih združujejo, denimo lastniki restavracij, sicer ne doživljajo tako hudega upada prometa.

MZ ne bo posegal v zakonodajo
Ministrstvo za zdravje ne načrtuje sprememb zakona, ki so bile pripravljene in nazadnje sprejete po široki javni razpravi in ob podpori velike večine javnosti. Izvajanje nadzora nad zakonom bo tudi v prihodnjih dneh enako kot od 5. avgusta letos naprej, je sporočil MZ.
Popolna prepoved kajenja na vseh delovnih mestih brez izjem temelji na znanstvenih spoznanjih, da je izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja oziroma pasivnemu kajenju vzrok za prezgodnjo obolevnost in umrljivost zaradi različnih vrst raka, bolezni srca in ožilja ter drugih bolezni. Predvsem bari in nočni klubi so tista mesta, kjer prihaja do visoke ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu.

Prav na dokazani škodljivosti pasivnega kajenja temelji velika politična pripravljenost na vseh ravneh, da se vsem delavcem zagotovi delo v prostorih, ki niso onesnaženi s tobačnim dimom. Mobilizirala se je tudi mednarodna skupnost, tako v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, kot Evropske skupnosti in sprejela zavezujoče dokumente, kot je Okvirna konvencija za nadzor nad tobakom. V EU je vedno več držav, ki so že sprejele popolno prepoved kajenja na vseh delovnih mestih in Slovenija med njimi ni bila prva. V vseh teh državah niso zaznali pomembnejših vplivov niti na promet niti na zaposlovanje v gostinskem sektorju. Nasprotno v teh državah predvsem ugotavljajo izboljšanje zdravstvenega stanja zaposlenih v gostinstvu in upad števila kadilcev, je še zapisano v odzivu na spletni strani ministrstva.