Na prvem mestu je bilo "zelo jasno strinjanje, da želimo končanje vojne v Ukrajini, da si želimo to doseči po mirni poti, s kulturo miru, s politiko kulturnega dialoga, k čemur nas zavezuje tudi ustava". Samo hiter konec vojne tudi lahko umiri energetsko draginjo, prehrambno krizo in varnostna tveganja, kar je ključno tudi za Slovenijo.

Kot eno ključnih sporočil je ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon izpostavila tudi strinjanje, da mora Slovenija oziroma Evropska unija v odnosu in odzivu do ukrajinske krize ostati enotna. V tem kontekstu bo najlažje reševanje vseh posledic vojne v naši soseščini.

"Tu bo Slovenija, seveda ob vseh obsodbah, ki smo jih že izrekli na račun ruske agresije v Ukrajini, spoštovala vse mednarodne zaveze, mednarodno pravo, kar pomeni, da bomo tudi znotraj mednarodnih organizacij, Evropske unije in zveze Nato sodelovali pri sprejemanju sankcij, kot smo to počeli že doslej," je dejala in zatrdila, da bo Slovenija zagotovo še naprej pomagala Ukrajini, "kjer koli bo le mogoče". "Ko smo govorili o pomoči Ukrajini, smo se strinjali, da seveda Slovenija nadaljuje s humanitarno in razvojno pomočjo, pa tudi vojaško, a tu nekih velikih zmogljivosti nimamo," je dodala in poudarila možnost pomoči Ukrajini pri razminiranju, pa tudi pri oskrbi ranjencev in na njeni poti proti članstvu v EU. Pogovori o tem z Ukrajino že potekajo.

"Izrazili so velik interes in mislim, da bomo ob predvidenem obisku v juliju lahko konkretizirali katero od teh idej," je povedala zunanja ministrica in tako tudi razkrila okvirni datum svojega napovedanega obiska pri kolegu Dmitru Kulebi v Kijevu.

Na vprašanje o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini je povedala, da oblasti v Kijevu vedno poudarjajo predvsem to, da potrebujejo orožje, a dodala, da vse tovrstne razprave potekajo v okviru EU-ja in zveze Nato.

Fajon je tudi dejala, da bi morali iskati tudi čim več diplomatskih možnosti in kanalov za pogovor z Moskvo, da bi lahko dosegli kompromis in mir: "Ti glasovi pri nas zagotovo so prisotni in so tudi legitimni."

Obenem je omenila "pobude, da se kot majhna država povezujemo s sorodnimi državami", ki se zavzemajo za okrepitev diplomatskih poti za reševanje krize, ter jih prav tako označila kot "razumljive in legitimne". Poleg tega je zunanja ministrica večkrat poudarila, da bo Slovenija "vedno ostala podpornica miru" in bo "delovala v smeri zagotavljanja miru v naši soseščini".

Tako Fajonova kot dva od udeležencev današnje razprave na MZZ-ju so sicer izrazili veliko zadovoljstvo, da so na ministrstvu uspeli privabiti civilno družbo in različna mnenja. "S tem smo v slovenskem prostoru pokazali, da je dovoljeno pravzaprav vsakršno mnenje brez etikete, in jaz mislim, da je bila ta razprava resnično dobrodošla," je poudarila ministrica.

Novinar Dejan Steinbuch je sejo strateškega sveta med drugim označil kot znak, da ta vlada očitno drži besedo, ko gre za obljube o večji vključenosti civilne družbe. Samo razpravo je označil kot "izjemno konstruktivno", z "različnimi odtenki", a "okoli ključnih dilem ni bilo nikakršnih razhajanj".

Podobno je povedal direktor urada vlade za informacijsko varnost Uroš Svete. Kot je še ocenil, je bil eden skupnih imenovalcev danes tudi stališče, da bi se več naredilo na "scenarijih rešitve te vojne". Po njegovem smo se namreč "na nek način vdali v usodo delovanja na bojišču", a vsaka vojna se na koncu konča z dogovorom za mizo, še nobena se ni samo na bojišču, je spomnil.

Kdo so člani strateškega sveta?

Člani Strateškega sveta v novi sestavi so Predrag Bakovič, Smiljana Knez, Ivo Vajgl, Roman Kirn, Ljubica Jelušič, Uroš Svete, Jože Colarič, Lučka Kajfež Bogataj, Sandi Češko, Vasilka Sancin, Sabina Kajnč Lange, Dragoljuba Benčina, Boštjan Udovič, Vojko Volk in Zlatko Šabič.

Stalnim članom Strateškega sveta so se v razpravi o Ukrajini pridružili gostje Spomenka Hribar, Bojko Bučar, Iztok Šori, Dejan Steinbuch in Emil Milan Pintar.