Sorodna novica "V Ljubljani je deset tisoč ljudi brez družinskega zdravnika"

Z revizijo se je Računsko sodišče odzvalo na opozorila zdravniške stroke, da v Sloveniji primanjkuje zdravnikov ‒ še posebej družinske medicine, piše v sporočilu za javnost. Obravnavalo je obdobje med 1. januarjem 2008 in 30. septembrom 2019, revidiranca sta bila ministrstvo za zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS). Revizija ima naslov Skrb za učinkovit vstop zdravnikov na trg dela, saj so na Računskem sodišču iskali odgovor na vprašanje, ali so dejanske potrebe po zdravnikih znane. Zanimalo jih je tudi, ali sta revidiranca poskrbela za to, da so znani razlogi za pomanjkanje zdravnikov in ali se ti razlogi uspešno odpravljajo.

Ministrstvo za zdravje in ZZS po mnenju Računskega sodišča nista bila učinkovita pri skrbi za učinkovit vstop zdravnikov na trg dela, poleg tega pa ni bilo mogoče potrditi, da sta bila učinkovita pri izboljševanju razmerja med potrebnim in razpoložljivim številom zdravnikov. Revidiranca namreč nista poskrbela za ugotavljanje dejanskih potreb, posledično pa tudi nista mogla poskrbeti za odpravljanje razlogov.

Ni dovolj podatkov in papirjev

Podatki o tem, koliko je posamezen zdravnik dejansko aktiven v zdravniški službi in koliko časa porabi pri različnih izvajalcih (npr. prek podjemnih pogodb), ne obstajajo. Ni sistema za ocenjevanje potreb po zdravnikih. Ministrstvo za zdravje bi moralo celovito določiti javno zdravstveno službo, zdravniška delovna mesta, natančno metodologijo za ugotavljanje potreb in analizirati obremenitve zdravnikov. Ministrstvo in ZZS sta potrebe ugotavljala vsako leto sproti v okviru javnih razpisov za specializacije, "večinoma nepregledno in arbitrarno".

"Obstoječa ureditev je omogočala, da so se potrebe po zdravnikih in s tem po specializacijah v praksi ugotavljale "od spodaj navzgor" namesto od "zgoraj navzdol", kar je lahko pomenilo, da potrebe niso bile nujno realne."

Ni "realnih" standardov in normativov

Ministrstvo za zdravje v 12 letih ni poskrbelo za pripravo realnih zdravniških standardov in normativov, ki bi temeljili na analizah dejanskih in možnih obremenitev zdravnikov. Namesto tega je pripravo normativov prepustilo sindikatom in zdravniški zbornici. Računsko sodišče je na podlagi lastne analize ugotovilo, da glavarinski količniki v normativih nujno ne odražajo realnega stanja obremenitve posameznega zdravnika. Na glavarinske količnike je vezana večina postopov, npr. odklanjanja oseb, nagrajevanja ...).

Sorodna novica Družinski zdravniki med epidemijo za skoraj 100 odstotkov bolj obremenjeni

Dodatne obremenitve brez vnaprejšnjih analiz

Ministrstvo je v tem času uvedlo več ukrepov in dejavnosti, ki niso temeljili na analizah učinkov. Med drugim je uvedlo referenčne ambulante družinske medicine, ki naj bi reševale problematiko preobremenjenosti. V resnici referenčne ambulante dodatno obremenijo tiste zdravnike, ki se vključijo v projekt, in povzročijo neenako obravnavo med ambulantami.

Uvedeno nagrajevanje družinskih zdravnikov za delo v okviru obstoječega delovnega časa ‒ brez reorganizacije dela ‒ je bilo vezano na preseganje glavarinskih količnikov, in ne nujno na povečan obseg dela, je tudi povečalo obremenitve zdravnikov. Ministrstvo je uvedlo tudi možnost sklepanja podjemnih pogodb, ne da bi preverilo gospodarnost tega ukrepa v primerjavi z drugimi možnimi.

Računsko sodišče: Zdravnikov je več, so res bolj obremenjeni?

Ker ministrstvo ni določilo natančnih pogojev in meril za koncesije, je omogočilo oblikovanje javne zdravstvene mreže predvsem glede na interese posameznih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, zdravnikov in občin. Prav tako ni izvedlo analize obremenitev zdravnikov in tako ni ugotovilo, ali so res in kateri so preobremenjeni.

"Zato ni znano, zakaj naj bi bili zdravniki ob skoraj 32-odstotnem porastu števila vseh zdravnikov, zaposlenih v mreži javne zdravstvene službe v 12-letnem obdobju ter ob naraščanju letnega števila specializantov v tem obdobju (v letu 2008 jih je bilo 1.174, v letu 2019 pa že 1.714) in nespremenjenem številu prebivalcev v Republiki Sloveniji v tem obdobju preobremenjeni."

Računsko sodišče od ministrstva zahteva izvedbo devetih popravljalnih ukrepov, podalo mu je enajst priporočil.

Zdravniška zbornica se ne strinja z ugotovitvami Računskega sodišča

Ugotovitve Računskega sodišča, da zdravniška zbornica in ministrstvo za zdravje nista poskrbela niti za ugotavljanje dejanskih potreb po zdravnikih niti za ugotavljanje razlogov za morebitno pomanjkanje zdravnikov v okviru posameznih specialnosti, ne držijo, saj ne odražajo dejanskega stanja, so v odzivu zapisali na zbornici. Ob tem so pojasnili, da je zdravniška zbornica vse do leta 2017, ko je razpisovanje specializacij iz njene pristojnosti prešlo na ministrstvo za zdravje, redno spremljala potrebe in s številnimi dopisi pristojne opozarjala na pomanjkanje zdravnikov, posebej kritičnih specialnostih, kot je primarno zdravstvo.

"Dokazila za te navedbe so bila v nadzoru predložena tudi Računskemu sodišču. V zadnjih desetih letih tako niti eno leto na primer niso bile popolnjene vse razpisane specializacije iz družinske medicine," so zapisali. Iz tega po njihovih navedbah izhaja, da sta si tako zbornica kot ministrstvo za zdravje prizadevala za to, da bi se povečalo število specializantov družinske medicine, kar bi po končani specializaciji povečalo skupno število razpoložljivih družinskih zdravnikov.

"Kljub tem prizadevanjem po razpisovanju več mest za specializacijo iz družinske medicine sta med letoma 2011 in 2019 ostali nezasedeni kar 302 mesti za to specializacijo. Če bi danes te zdravnike v sistemu imeli, bi bile razmere v družinski medicini precej manj kritične, kot so," so poudarili na zbornici. Dodali so, da to kaže na pomanjkanje zanimanja za navedeno specializacijo med mladimi zdravniki, na kar pa zbornica nima vpliva.

Očitki, da sodišče ni podalo nobenih priporočil za izboljšanje

Sicer pa so kot zavajajoče označili navedbe Računskega sodišča, da ne obstajajo podatki o tem, koliko je vsak posamezen zdravnik dejansko aktiven. "Zbornica za vodenje teh podatkov nima pooblastil in zanje ni pristojna. Z navedenimi podatki razpolaga plačnik zdravstvenih storitev – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki zelo natančno ve, koliko storitev je v ambulantnem času opravil določen družinski zdravnik," so pojasnili.

Poudarili so, da so na slabše delovne razmere v družinski medicini ves čas opozarjali, še naprej pa si bodo v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije prizadevali, da se delovne razmere v družinski medici izboljšajo in da bodo zdravniki imeli več časa za obravnavo bolnikov. Prepričani so, da bo le na ta način mogoče v to specializacijo privabiti tudi več mladih zdravnikov.

Kot pomembno letošnjo novost so izpostavil 20-odstotni dodatek na urno postavko osnovne plače za vse nove specializante družinske medicine, ki ga je prinesel zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva. Zavzemajo pa se tudi, da bi sistem razpisovanja specializacij z ministrstva ponovno prešel na zbornico.

Sicer pa je zbornica opozorila, da ji Računsko sodišče v svojem revizijskem poročilu ni podalo nobenega priporočila za izboljšanje poslovanja ali ji naložilo kakršnih koli drugih ukrepov na tem področju.