Neurejene razmere povzročajo, da se po posameznih področjih rešitve izvajajo različno in z višjimi stroški od upravičenih, je v reviziji opozorilo Računsko sodišče. Vlado so ob tem pozvali, naj čim prej zagotovi izvedbo potrebnih ukrepov in uvrsti manjkajoče predpise ali potrebne spremembe v normativni program dela vlade za leto 2015.

Namestnik predsednika Računskega sodišča Samo Jereb je na novinarski konferenci poudaril, da se kaže šibkost vlade in ministrstev pri poznavanju omenjenih področij. "Na področju sprejemanja strategij imamo največje težave. Ministrstva bi morala biti možgani države, a smo v položaju, ko na ministrstvih ni operativno sposobnih izvajalcev nalog," je poudaril Jereb in dodal, da ker ni strategij, ni niti usmeritev in posledično ne nadzora nad izvajanjem teh služb.

Že znano: plačujemo preveč
In kaj je vse pokazala revizija? Že pri reviziji smotrnosti ureditve izvajanja sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO) leta 2009, je Računsko sodišče opozorilo, da je vlada SODO leta 2007 ustanovila zgolj z namenom izogibanja predpisom EU-ja.

SODO po mnenju Računskega sodišča nima ne kadrov, ne znanja, ne sredstev, da bi samostojno izvajal naložene naloge, prejme le provizijo ter s tem povzroča dodatne stroške sistema. "Uporabniki dvakrat plačujemo za iste vsebine," je dejal Jereb.
Dodal je, da je že samo revizija ločenega zbiranja odpadkov, kjer je računsko sodišče izdalo poziv za razrešitev takratnega okoljskega ministra Karla Erjavca, pokazala, da je zaradi neurejenosti področja nastalo za okoli 53 milijonov evrov škode.

Sprememba zakona bi bila po 30 letih nujna
Področje pogrebne in pokopališke dejavnosti še vedno ne sodi pod nobeno ministrstvo. "Več časa porabimo za to, da ugotavljamo, zakaj neko ministrstvo ne bi bilo pristojno za to področje, kot za to, da bi to področje uredili," je izpostavil Jereb.

Pokopališko in pogrebno dejavnost še vedno ureja zakon iz leta 1984, zato po občinah vlada na tem področju velika zmeda. Jereb predlaga, da bi vsaj pogrebno dejavnost naredili tržno. Občine področje urejajo na zelo različne načine, razlike so tudi v cenah storitev. Letno se sicer samo pri pogrebni dejavnosti obrne okoli 20 milijonov evrov.

Sežiganje odpadkov pa je obvezna gospodarska javna služba že vse od leta 1993, a še vedno ni zagotovljena za vse državljane. Trenutno obstaja le ena sežigalnica v Mestni občini Celje, ki zagotavlja sežig le za 23 od 211 občin. Občina zakonsko nima ne obveznosti niti pristojnosti vlagati v gradnjo sežigalnice, a je to v Celju vseeno storila. Je pa ob tem postala lastnica sežigalnice, s čimer je državni proračun prikrajšan za 19 milijonov evrov z naslova najemnin.

"Ne vemo, po kateri poti želimo, ali v smer brez odpadkov ali v smer gradnje dodatnih sežigalnic v Mariboru in Ljubljani. Država se mora odločiti, kako naprej, potem pa sprejeti potrebne predpise in poskrbeti za izvajanje ukrepov. Najslabše je, da se ničesar ne odločimo, da ne vemo, v katero smer bomo šli," je opozoril Jereb.