Računsko sodišče je izreklo pozitivno mnenje o predlogu splošnega dela zaključnega računa državnega proračuna za lani, glede pravilnosti izvršitve proračuna pa mnenje s pridržkom. Nepravilnosti je odkrilo pri izplačilih sredstev iz splošne proračunske rezervacije, na področju plač, tekočih in investicijskih odhodkov ter transferjev.

Javni zavodi s področja zdravja, kulture, izobraževanja in institucionalnega varstva za starejše so lani v svojih poslovnih knjigah najemnine še vedno izkazovali kot svoje prihodke in jih niso nakazovali v proračun države, ki je lastnica premoženja. Vlada še ni določila podrobnejših meril za določitev plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem, zaradi česar se predpisana dajatev tudi lani ni vplačevala v državni proračun, so v sporočilu zapisali na Računskem sodišču.

Poleg tega se lani sredstva iz kupnin, pridobljena na podlagi zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, namenjena za sanacijo gospodarstva, spodbujanje in kreditiranje izvoza ter investicije v javni sektor gospodarstva, niso zbirala na posebnem računu pri gospodarskem ministrstvu.

Računsko sodišče je ministrstvu za finance priporočilo, naj glede izkazovanja unovčenih poroštev in vračil unovčenih poroštev zagotovi medsebojno usklajenost določb zakona o javnih financah in pravilnika o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava ter naj pripravi ustrezno pravno podlago, s katero bo opredelilo pojem intervencije na sekundarnem trgu lastnih dolžniških vrednostnih papirjev.

Računsko sodišče je v delu, ki se nanaša na pravilnost izvršitve državnega proračuna, poleg preveritve izplačil, ki so bila v pregled zajeta na podlagi vzorca, izvedlo tudi dodatne preveritve, ki so bile v revizijo vključene na podlagi prejetih pobud in zaznanih tveganj.

Sporna izplačila za neizrabljen dopust

Nepravilnosti je odkrilo pri izplačilih sredstev iz splošne proračunske rezervacije, na področju plač, tekočih in investicijskih odhodkov ter transferjev.

Ključne nepravilnosti na področju plač in z njimi povezani odhodki se nanašajo na izplačila proračunskih sredstev za neizrabljeni letni dopust, ki jih je ob prenehanju opravljanja funkcije v letu 2022 prejelo osem ministrov in 15 državnih sekretarjev ob koncu zadnje vlade Janeza Janše.

Osem ministrov je pri izplačilu zadnje plače prejelo skupaj 80.900 evrov denarnega nadomestila za neizrabljeni letni dopust za leti 2021 in 2022, 10 državnih sekretarjev s šestih ministrstev in pet državnih sekretarjev iz kabineta predsednika vlade pa je skupaj prejelo 95.500 evrov. Državo je izplačilo v bruto bruto znesku stalo slabih 205.000 evrov.

Kot so na Računskem sodišču poudarili v poročilu, za izplačilo ni ustrezne pravne podlage. Vladi priporočajo, naj državno odvetništvo pozove k podaji mnenja o realnih možnostih vračila neupravičeno pridobljenih sredstev.

Na področju tekočih in investicijskih odhodkov so zaznali predvsem nepravilnosti pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil, povezane s kršitvami zakona o javnem naročanju. Ugotovili so tudi kršitve zakona o javnih financah.

Nepravilnosti na področju transferjev so ugotovili predvsem v povezavi z neizvajanjem nadzora nad poslovanjem pravnih oseb oziroma nad izvajanjem njihovih odobrenih programov, ugotovili pa so tudi nepravilnosti v povezavi z neustreznim prevzemanjem obveznosti, prepoznim posredovanjem izhodišč za pripravo finančnega načrta posrednim proračunskim uporabnikom, neustreznim izvajanjem postopkov pri dodeljevanju sredstev upravičencem, prepoznim plačilom obveznosti, nespoštovanjem pogodbenih določil ter načel učinkovitosti in gospodarnosti.

Kot so med drugim še opozorili na Računskem sodišču, ministrstvo za zdravje tudi lani še ni izvajalo ustreznega nadzora pri izplačilih sredstev s področja interventnih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19.