Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez je opozoril, da je bilo ustavno sodišče v iztekajočem se letu "pogosto v ospredju pogovorov laične in strokovne javnosti" in da je sodišče pogosto plulo v razburkanem morju. To je pripisal tako sprejetim pomembnim odločitvam in zanimanju javnosti za notranje delovanje sodišča.

Poudaril je pomen neodvisnosti sodstva, ki "mora biti zaščiteno pred tistimi zunanjimi posegi ali pritiski, ki lahko ogrozijo neodvisnost presoje njegovih članov in vplivajo na njihove odločitve".

Še ena težava ustavnega sodišča pa je po Knezovih besedah povečevanje pripada novih zadev. "Čeprav smo v zadnjih dveh letih za približno tretjino povečali število rešenih zadev, je pripad novih zadev to povečanje popolnoma izničil. Še naprej se veča in pričakovati je, da bo ponovno najvišji po letu 2011", je opozoril predsednik ustavnega sodišča.

Skrb in trud pri reševanju zadev

Kot je zagotovil, sta v reševanje zadev vložena izjemen trud in skrb. "S tem se kaže ne le pripadnost instituciji, ampak tudi skrb za delovanje pravne države. Četudi se o posameznih zadevah ne strinjamo, glede na vloženo delo in odnos do dela sodnikom in sodelavcem popolnoma zaupam," je poudaril.

Letošnja slavnostna gostja je bila predsednica latvijskega ustavnega sodišča Ineta Ziemele. Ta je v govoru opozorila, da morajo biti ustavna sodišča pripravljena tudi na "zunanje izzive", kot so nove tehnologije ter njihov vpliv na osnovne vrednote in načela.

"V času, ko se nas stalno vleče in potiska v vse mogoče smeri, moramo znova obuditi zaupanje v tisto, kar smo dosegli. Zato sta pravna država ter transparentno in komunikativno sodstvo ena najboljših poti naprej," je poudarila predsednica latvijskega ustavnega sodišča.

Spomin na 23. december 1991

Z današnjo slovesnostjo so na ustavnem sodišču zaznamovali spomin na 23. december 1991, ko je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo. S tem se je Slovenija odcepila od Jugoslavije tudi v pravnem smislu. Na ta dan od leta 1997 zato praznujemo dan ustavnosti.

Ob robu slovesnosti je Knez v izjavi za medije poudaril, da je ustava "pravni akt, v katerem je veliko prostora za interpretacijo, kar je naloga vseh oblastnih organov, še posebej pa ustavnega sodišča".

Pritisk na ustavno sodišče in sodstvo ob razlaganju v sporih je po Knezovi oceni vedno večji in vedno bolj kompleksen. Odločbe, ki se tičejo človekovih pravic, pa morajo dopolnjevati tudi z mednarodnimi obveznostmi.

Katič: Smo še na pravi poti?

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je po slovesnosti izjavila, da je slovenska ustava moderna ustava, da pa se moramo vprašati tudi, ali smo še vedno na pravi poti in ali se držimo vrednot, ki so bile zapisane v ustavo.

Osnutek ustave je v podvinskem gradu avgusta 1990 pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil pravnik Peter Jambrek. Po prvotnem načrtu bi morala biti ustava sprejeta že ob razglasitvi slovenske samostojnosti 26. junija 1991, a ker se takratni politični akterji še niso uskladili o vseh vprašanjih, je bila z več popravki sprejeta nekaj mesecev pozneje, 23. decembra 1991.

Od sprejetja do danes je ustava že doživela nekaj sprememb, nazadnje, ko so poslanci vanjo vnesli pravico do pitne vode, še pred tem pa fiskalno pravilo in novo referendumsko ureditev.