V DZ-ju je potekala maratonska izredna seja, glede katere je koalicija predlagala, da bi na njej obravnavali poročilo o dejavnostih na podlagi sklepov, povezanih s koncentracijo kapitala v Sloveniji. Med njimi je tudi sklep, da naj DZ ugotovi, da vlada v okviru svojih pristojnosti izvaja dejavnosti v zvezi s to problematiko, in ji predlaga nujne spremembe zakonodaje do začetka avgusta. Sklep je bil ob podpori koalicije ter nasprotovanju koalicije sprejet.

Vladno poročilo je predstavil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki pa je poudaril, da sta vlada in parlament pri svojem delovanju omejena in da so na največ težav doslej naleteli pri nadzornih institucijah kot je Agencija za trg vrednostnih papirjev in Urad za varstvo konkurence.

Kot je še dejal, je vlada že storila nekaj potrebnih korakov v smeri prilagoditve nacionalne zakonodaje, zlasti na področju prevzemov, vloge posameznika v nadzornih svetih in vloge malih delničarjev in nadzornih institucij. V prihodnje med drugim podpirajo ustanovitev finančne policije, je še dejal minister.

Opozicija kritična do poročila in teme seje
Opozicijski poslanci pa so med razpravo trdili, da so se pod mizo prodajala podjetja tudi v času te vlade, nekateri pa so dejali še, da je današanja seja namenjena le nabiranju političnih točk. Poleg tega vlada v resnici nima pokazati toliko, kot se zdi, so še menili, očitali pa so ji tudi, da v poročilu ni podatkov o tem, da bi tožilstvo vložilo že kakšno obtožbo.

Nasprotno pa so koalicijski poslanci prepričani, da je takšna razprava nujna, saj naj bi šlo pri menedžerskih odkupih za zlorabe notranjih informacij, poleg tega pa je nujno preprečiti neetično bogatenje posameznikov.

O čem sta govorila Pahor in Šrot?
Burna razprava se je vnela tudi glede nedavne fotografije Boruta Pahorja in Boška Šrota. Po mnenju Branka Grimsa, SDS, je z nje jasno razvidno, da gre za "tajkuna", ki daje navodila voditelju opozicije. Dušan Kumer, SD, pa je zatrdil, da bi bilo leta 2005 mogoče posneti podobno fotografijo s predsednikom vlade Janezom Janšo.

Šest točk na dnevnem redu seje
Državni zbor je med drugim razglasil tudi izide nedavnega pokrajinskega referenduma, seznanil pa se bo še z odstopom podpredsednika DZ-ja Saša Pečeta in glasoval o noveli zakona o odvetništvu, česar zaradi nesklepčnosti na prejšnji seji ni storil.

Poslanci so že obravnavali predlog novele o socialnem varstvu in predlog novele o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki pa med poslanskimi skupinami nimata zadostne podpore. Zakonodajni postopek je bil zato ustavljen.

Poslanska skupina Lipa je namreč predlagala, da da se pokojnine ne bi več usklajevale z bruto, temveč z neto plačami. Po besedah Barbare Žgajner Tavš bi se tako ublažilo neugodno razmerje med povprečnimi neto pokojninami in povprečnimi neto plačami. Polno podporo noveli so napovedali le v SD-ju in DeSUS-u, v LDS-u pa so dejali, da ji ne bodo nasprotovali, vendar nad njo niso navdušeni. Podobno meni Zares, podporo pa so noveli odločno odrekle koalicijske poslanske skupine.

Razprava o plačah 160.000 javnih uslužbencev
Poslanci naj bi po nujnem postopku sprejeli tudi novelo zakona o sistemu plač v javnem sekto rju, ki ga je pretekli teden predlagala vlada. SD je sicer predlagal umik te točke z dnevnega reda, saj naj bi vsebina posegala v pravice javnih uslužbencev. Vlada zanjo ni dobila soglasja sindikatov, z njo pa želi odstopiti od že doseženega dogovora, je prepričan Samo Bevk (SD).

Na jutranji seji pristojnega odbora pa je predlagatelj predstavil popravljeno različico predloga zakona, ki si je vendarle utrla pot na izredno sejo.

Razglas odločitev ali izidov referenduma?
Odbor DZ-ja za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je za današnjo sejo pripravil predlog sklepa "o razglasitvi odločitev, ki so bile sprejete na posvetovalnem referendumu o obomočjih in imenih pokrajin" ter statusu MOL-a. Temu so sicer nasprotovali opozicijski člani komisije in Vili Rezman (DeSUS), ki nasprotujejo dikciji, ki govori o "odločitvi", saj se na referendumu odločitve niso sprejemale, in predlagajo besedno zvezo "razglasitev rezultatov", ki jo je podprl tudi Bogdan Barovič (SNS). Koalicijski člani se spredlogom niso strinjali, saj naj bi dikcijo narekoval spremenjen zakon o referendumu in ljudski iniciativi.

Vodja poslanske skupine Zaresa Matej Lahovnik pa je v parlamentarno proceduro vložil amandma k predlogu sklepa o razglasitvi odločitev, ki so bile sprejete na referendumu o pokrajinah. V poslanski skupini namreč menijo, da bi morali besedo "odločitev" zamenjati z besedo "izid" posvetovalnega referenduma, saj beseda izraža voljo državljank in državljanov, ki so se udeležili referenduma in tudi nezavezujoč značaj referenduma.

Sklep je bil sprejet.