Po podatkih državne volilne komisije je na sinočnjem posvetovalnem referendumu o pokrajinah glasovalo 10,94 odstotka volilnih upravičencev, kar je rekordno nizka udeležba. Delni neuradni podatki kažejo, da so proti pokrajinam glasovali le v osrednji Sloveniji in na Primorskem.

Prvak SD-ja Borut Pahor je prepričan, da je nizka udeležba signal vladi, da naj sveženj pokrajinske zakonodaje počaka do naslednjega mandata. Referendum je označil kot veliko napako vlade, ki je z njim želela povedati,"da si ljudje želijo točno takšnih pokrajin, kot jih predlaga vlada, opozicija pa da zaradi politično špekulativnih razlogov ne vidi političnega interesa".

V zvezi z napovedmi, da naj bi DZ avgusta na izredni seji sprejel manjkajočo pokrajinsko zakonodajo, pa Pahor pravi, da bi bila to še ena napaka in ta "manever" vladi odsvetuje. Po njegovem mnenju je idealen čas za končanje projekta pokrajin leta 2009, saj bodo vilitve v organe pokrajine leto pozneje.

Tudi predsednica LDS-a Katarina Kresal meni, da je nizka udeležba na referndumi pomembna lekcija vladi, saj naj bi bila koalicija za ceno lastnega uspeha na volitvah pripravljena ogroziti uspehe Slovenije v prihodnje, česar ji "javnost jeseni ne bo odpustila".

Referendum je bil po mnenju Kresalove nepotreben in slabo pripravljen. "Vlada se je posvetovala sama s sabo," je dejala Kresalova.

Sašo Peče, vodja Lipe, nizko udeležbo na referendumu vidi kot nezaupnico vladi in je prepričan, da je za večino volivcev ta referendum le metanje denarja skozi okno. Vlada bi se morala zamisliti nad svojim početjem, ocena referenduma kot uspešnega, pa je po njegovem nemogoča.

Vodja Zaresa Gregor Golobič je dejal, da so izidi referenduma dvoumni, nizka udeležba pa kaže, da gre pri pokrajinah za tako resno vprašnje, "ki ga ni mogoče prepustiti političnim igricam". Ta referendum je bil predvolilna politična igrica, meni Golobič.

Zmago Jelinčič, prvak SNS-a, se referenduma ni udeležil. Prepričan je, da so volivci z nizko volilno udeležbo pokazali, da so proti pokrajinam, saj nočejo, da bi se država delila, ampak želijo razvoj na drugačen način.

Za prvaka NSi-ja Andreja Bajuka pa je referendum jasno sporočilo, "v katero smer naj se gre". Vzrok za nizko udeležbo Bajuk vidi v tem, da je bil referendum posvetovalen in da je bila nedelja lep dan, ko je marsikdo odšel na izlet.

Bojan Šrot, predsednik SLS-a, je prepričan, da izidi referenduma kažejo, da so se ljudje odločili za pokrajine. Tisti, ki na referendum niso šli, so "prepustili odločitev tistim, ki so se ga udeležili". Nizke udeležbe ne vidi kot kritike vlade, ampak kot signal politiki, nasploh, da je imajo ljudje "vrh glave". Tudi Šrot nizko udeležbo delno pripisuje lepemu nedeljskemu dnevu.

Prvak DeSUS-a Karl Erjavec pa je prepričan, da je nizka volilna udeležba signal, da si ljudje želijo, da naj "takšne stvari uredi politika, se pravi politične stranke, ki so v državnem zboru". Erjavec se sinoči ni odpravil na volišče, saj pokrajin ne podpira. Meni, da bi morala projekt prevzeti naslednja vlada.

Predsednik SDS-a in slovenski premier Janez Janša je že pred referendumom poudaril, da gre za posvetovalni referendum, na podlagi katerega bo vlada pripravila zakon, in napovedal, da bo uspel v vsakem primeru. Po njegovem so volivke in volivci "v velikanski večini podprli predlog o pokrajinah". Napovedal je, da bo vlada v nekaj dneh pripravila predlog in ga nato poslala v državni zbor.