Spremni tekst se spotika predvsem ob domnevno neprimerno obnašanje uslužbencev Sove in namiguje na njihovo ideološko pripadnost, piše Dnevnik. Pristnosti fotografij v Sovi ne želijo ne potrditi ne zanikati.

"Vseh prejetih slik nismo objavili. Pa ne zaradi rdečih zvezd na (kuharskih, op. p.) kapah, s katerimi agentje Sove izpričujejo svojo ideološko in politično pripadnost, temveč ker naš portal gledajo tudi mladoletniki in bi jih slike močno okajenih in specifično oblečenih oziroma slečenih agentk in agentov, ki nam varujejo državo, verjetno pohujšale," piše na omenjeni spletni strani. Fotografije je v nedeljo objavil spletni portal Požareport.

Da so na fotografijah dejansko uslužbenci Sove - od upokojencev do operativcev -, je za Dnevnik potrdil tudi eden izmed njenih nekdanjih članov, ki želi ostati neimenovan. Motivov za objavo fotografij je lahko več, razkritje obrazov uslužbencev Sove pa v vsakem primeru ne more biti dobronamerno, po mnenju Dnevnikovega sogovornika pa niti legalno.

Po njegovih besedah morajo osebni podatki agentov, kar fotografije njihovih obrazov vsekakor so, ostati tajni. "V tem primeru bi zato lahko šlo za kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov. Zato bi s strani Sove v prihodnjih dneh pričakoval ovadbo zoper neznano osebo na policijo in tožilstvo, znotraj Sove pa bodo najbrž stekli notranji postopki nadzora," je pojasnil.

"Podatkom o zaposlenih v Sovi je v skladu z zakonom o tajnih podatkih določena ustrezna stopnja tajnosti, zato agencija teh podatkov nepooblaščenim osebam ne more posredovati in jih ne komentira niti v smislu potrditve niti zanikanja, saj bi s tem posredno razkrivala varovane podatke," je bilo tako vse, kar je za Dnevnik sporočil direktor Sove Sebastjan Selan. Na generalni policijski upravi pa so povedali, da niso prejeli nikakršne ovadbe v zvezi z objavljenimi fotografijami domnevnih Sovinih agentov.

Pogorevc: Načet je velik ugled Sove
MMC je sogovornika našel v nekdanjem generalnem direktorju slovenske policije, Marku Pogorevcu. Meni, da je bila storjena škoda, saj bi morala "vsakršna tajna služba identiteto zaposlenih varovati kot punčico svojega očesa." Sovo po njegovem mnenju tako čaka pomebna naloga: raziskati, kako je do odliva podatkov prišlo in kakšne bodo posledice. Možnost sabotaže pred zgolj napako dopušča, a pretežno v okviru morebitnih osebnih zamer zdajšnjih ali nekdanjih zaposlenih. "Težko je reči, kakšni nagibi so k temu vodili."

Posledice, ki bi jih objava - če se izkaže za verodostojno - lahko imela na delovne procese v Sovi, deli na dva dela: "Notranje, kjer se zaposleni počutijo zlorabljeni ali nezaščitni, tajni sodelavci, ki opravljajo tudi življenjsko nevarna opravila so v nelagodju. Pride lahko lahko do konfliktnih odnosov." Drugi sklop pa bi lahko po Pogorevčevem mnenju prizadel predvsem "velik ugled Sove v tujini". "Ta je bil po sanaciji afer iz devetdesetih v zadnjem desetletju zgrajen, ker so se dogajali pomembni mednarodni dogodki. Od srečanja Bush-Putin, do vstopa Slovenije v Nato."

Kljub tehničnni podobnosti aktualne objave ne enači z afero udba.net (več o njej spodaj). "Tam gre za službo bivšega nedemokratičnega režima, politično policijo, ki je dellovala proti lastnim državljanom. Sova se niti ne more imeti za naslednico nekdanje službe."

Na koncu dodaja, da omenjeni primer ni prvi. "Spomnite se le razkritja tajnih lokacij nemških obveščevalcev v Sloveniji ter seveda trenutne serijske objave tajnih diplomatskih depeš."

Udba.net ...
Objava nekoliko spominja na dogodke iz aprila 2003. Na svetovnem spletu, na naslovu udba.net, se je namreč pojavila stran, na kateri je objavljenih več kot milijon imen iz evidence takratnega Republiškega sekretariata za notranje zadeve (RSNZ), katerega organizacijska enota je bila Služba državne varnosti: domnevnih sodelavcev, uslužbencev, funkcionarjev, imena sodelavcev varnostne službe nekdanje JLA in TO, številke dosjejev stalnih in občasnih virov rimokatoliške cerkve, pa tudi imena oseb, ki naj bi jih nadzorovali.

Po sklepu inšpektorja za varstvo osebnih podatkov so slovenski ponudniki spletnih storitev dostop do strani 17. aprila leta 2003 onemogočili. Le nekaj dni za tem je glavni inšpektor za varstvo osebnih podatkov odločbo razglasil za nično na podlagi zakona o upravnem postopku, ki pravi, da so nične tiste odločbe, ki se jih ne da izvesti.

S primerom so se ukvarjali tudi kriminalisti in pa državnozborska komisija za nadzor nad delom varnostno-obveščevalnih služb.

Sporna spletna stran je bila registrirana na Tajskem. Po besedah njenega takratnega skrbnika je podatke za spletno stran posredoval častni konzul Slovenije za Avstralijo in Novo Zelandijo Dušan Lajovic.