Po katastrofalnih poplavah, ki so na Hrvaškem, v BiH-u in v Srbiji poplavile območje, večje od površine Slovenije, so bili med prvimi, ki so priskočili na pomoč poplavljencem, slovenski prostovoljci iz civilne zaščite in gasilci. "Kar se je dogajalo dol, bo dol tudi ostalo," me je vljudno zavrnil gasilec, ko sem ga prosila za intervju. "Saj razumete … Tudi z drugimi fanti se o tem sploh ne pogovarjamo," mi je pojasnjeval.

A tu in tam lahko slišimo zgodbe o tem, v kako težkih razmerah je potekalo reševanje poplavljencev. O rojih komarjev in naplavljenih kačah, o razpadajočih truplih živali in smradu po fekalijah. Vsi ti vonji, ki so zabrisali pomladno prebujanje cvetočih lip in grmičastega bezga, so postali vsakdan tamkajšnjih ljudi. Zemlja je opustošena. Kakor daleč seže pogled na poplavljenih območjih, se vidi le razdejanje.

"Prizori so bili grozni," se spominja Admira Pervić, sicer organizatorka dela v skladišču Rdečega križa (RK) Slovenija, Območno združenje Ljubljana (v nadaljevanju RK Ljubljana), ki je v soboto s slovensko ekipo RK Slovenija delila pomoč v poplavljenem Orašju (BiH). "Grozljivo je bilo vse, od samega vstopa v Orašje, kjer so nasute vreče s peskom, do vonja po fekalijah. Ko smo prišli tja, sem imela s seboj masko, a si je nisem mogla nadeti, saj nihče od prebivalcev ni imel maske. Občutek, da oni to vseskozi vdihavajo, jaz pa bi imela gor masko za eno uro - tega mi moja vest ni dovolila. Čez čas sem se vonja navadila in mi ni bilo več tako grozno, a bolj kot greš proti vasi, huje je."

Od hiš ostali le še zidovi in strehe
Pripeljano pomoč v BiH-u je RK Slovenije odpeljal na tri lokacije, dve v nastanitveni center, kjer so jo morali zaradi prostorske stiske naložiti v klet, in eno neposredno na teren, na poplavljeno območje, kjer je pomagala tudi Admira Pervić: "Mi smo prišli do območja, kjer smo pomoč še lahko razdelili ljudem v roke, saj ni bilo več poplavljene vode. Stvari smo raztovorili v lokalno šolo. Ljudje so nato s traktorji in s čolni pomoč odpeljali v drugo vas in po hišah, kjer ljudje živijo v drugem nadstropju ali na podstrešju. Ponekod je voda še vedno visoka dva metra in pol, predvsem starejši ljudje pa ne želijo zapustiti svojih domov."

Kot je še pojasnila, so od hiš ponekod ostali le še zidovi in strehe. "Hiše, ki se sušijo, so izpraznjene, pohištvo je zunaj in ga prebivalci zažigajo. V poplavah je vse razpadlo, vse je uničeno. Tiste hiše, ki so še vedno v vodi, pa bodo morali porušiti. Ljudje so ob vsem tem umirjeni, sprijaznjeni s svojo usodo. Narava je umrla, tudi tisto, kar ostaja in se suši, bo potrebovalo kar nekaj časa, da se vrne v svoj tok," še pojasni gospa Admira, ki se med intervjujem ni hotela vdati navalu čustev, čeprav so bila ta še kako vidna v njenih očeh.

Vsaka pomoč ni dobra pomoč
Težki dnevi šele prihajajo. Tako pravijo tisti, ki so se vrnili s poplavljenih območij v BiH-u, v Srbiji in tudi iz Hrvaške. Po nekaterih predvidevanjih bo za osnovno sanacijo območij, ki jih je prizadela vodna ujma, potrebnih od tri mesece do pol leta. Zemlja bo nerodovitna še najmanj dve leti, kar je v državi, kjer je kmetijstvo večinoma v zasebnih rokah, dolgo.

Rdeči križ Slovenije je za prizadete v poplavah zbral več kot 200.000 evrov prostovoljnih prispevkov slovenskega prebivalstva in gospodarstva, od tega je sestrskima organizacijama (RK v BiH-u in RK v Srbiji) že prejšnji teden nakazal vsaki po 75.000 evrov. Prav tako je zbral veliko materialne pomoči. Od 19. do 29. maja je v BiH poslal 127 pošiljk ali 500 ton pomoči, v Srbijo pa od 20. do 29. maja 26 pošiljk ali 70 ton pomoči.

"V prvem valu pomoči smo ljudem na poplavljenih območjih pomagali predvsem s pitno vodo in hrano, zdaj, ko voda počasi upada, ljudje potrebujejo predvsem posteljnino, odeje, spalne vreče in zložljive postelje, saj nimajo kje spati. Potrebujejo pripomočke za čiščenje in umivanje, pa pribor. Voda je na večjih območjih že pitna, zato potrebujejo filtre, a bolj kot to, potrebujejo sredstva za čiščenje," opozarja strokovna sodelavka RK-ja območna enota Ljubljana Špela Kenda, ki je bila tako kot Admira Pervić z ekipo RK Slovenije v Orašju.

Pri tem ne more mimo dejstva, da je bil odziv ljudi v Sloveniji izjemen in nad vsemi pričakovanji. A v dobri veri, da bodo v krizni center darovalci res prinesli le tisto, kar je na terenu nujno in potrebno, so v prvih dneh naglice, adrenalina in zmede sprejeli vsakršno pomoč.

Prinesli vse od jajc do okrvavljene posteljnine
"Princip humanitarne pomoči je, da se pomaga glede na potrebe tistega, ki potrebuje pomoč. Čeprav se lahko grdo sliši, a ni dobro vse, kar damo od rok. Recimo oblačila, če s terena ne javljajo potrebe po oblačilih, jim jih ne pošiljamo, saj jih nimajo kje skladiščiti. S pošiljanjem oblačil bi jim naredili večje breme kot korist. Oblačil tako trenutno v večini zbirnih centrov po Sloveniji več ne sprejemamo. Kaj ljudje na poplavljenih območjih potrebujejo in česar ne, objavljamo aktualno na svoji spletni strani. Pri humanitarni pomoči je treba upoštevati navodila, saj bomo le s tem naredili nekaj dobrega," pojasni Špela Kenda, ki doda, da so ljudje prinašali tudi jajca in čokolade, "ki pa jih ne moremo poslati naprej. Čokolada v deseturnem transportu v tovornjaku dol ne bo prišla v enaki obliki. Jajca smo sicer sprejeli, a jih ne moremo poslati naprej, zato smo jih razdelili med naše uporabnike."

Med darovanimi stvarmi je bilo tudi kar nekaj čistil za osebno higieno s pretečenim rokom uporabe. Gospa Admira mi pokaže kapljice za oči, katerim je rok trajanja potekel pred letom dni. Tu so tudi odprti in uporabljeni šamponi, pa hrana s pretečenim rokom uporabe. A najhuje je z oblačili, ki zavzemajo celotno zgornje nadstropje skladišča RK-ja na Tržaški.

"Mi moramo pregledati vsak datum proizvoda, saj lahko naprej pošljemo le tiste proizvode, ki imajo rok uporabe do pol leta. Sploh presenečeni pa smo bili pri oblačilih. Nekatere posteljnine so imele krvne madeže, nekatera oblačila so bila plesniva, umazana, ponošena ali potrgana."

Primanjkuje prostovoljcev
K poslabšanju stanja je pripomoglo tudi to, da primanjkuje prostovoljcev, ki bi pomagali pri sortiranju oblačil. Zato se na RK Ljubljana bojijo, da se bodo med kupe oblek naselile miši ali podgane.

"Takšne donacije so nam zelo otežile delo, saj nimamo niti dovolj prostovoljcev, ki bi zdaj sortirali ta oblačila. Mi smo delali od jutra do večera, od 7.00 do 22.00 zvečer. Morda smo se včasih komu zdeli neprijazni, ampak smo se trudili na vse načine, da bi ustavili prinašanje oblačil, ki jih na terenu ne potrebujejo, saj nimajo skladišč. Če jih bodo potrebovali, bodo dali nova navodila. V tem tednu imamo ogromno dela, zato potrebujemo pomoč čim prej. Ob vsem tem delu imamo še veliko tekočih nalog, na katere ne smemo pozabiti. Naše delo naj bi potekalo nemoteno," pojasni Admira Pervić.

Slovenci podarili veliko koristnih stvari
A vse še zdaleč ni tako črno, ali kot je na začetku dejala Špela Kenda, "pri humanitarni pomoči je treba upoštevati navodila, saj bomo le s tem naredili nekaj dobrega." Dobrega pa je bilo v zbirnem centru RK Ljubljana veliko. Od podarjenih odej, posteljnine, lično zapakiranih popolnoma novih brisač, ležišč in igrač za otroke. Veliko ljudi je darovalo konzervirano hrano in vodo. Gospa Admira je bila zelo vesela, da so se nekateri spomnili tudi na živali. Kar nekaj ljudi je prineslo brikete in konzervirano hrano za štirinožne ljubljenčke.

Novi tovornjak s pomočjo bo tako na pot odšel že v petek popoldne. Zbiranje pomoči za poplave bo potekalo naprej. Na RK Ljubljana zato prosijo, da si, če ne veste, kaj bi darovali, ogledate aktualne objave nujno potrebne pomoči, ki je objavljena na njihovi spletni strani, ali jih pokličete. Vedno pa si lahko ogledate spletno stran RK v BiH-u ali RK v Srbiji, kjer objavljajo najbolj sveže informacije.

"Sploh zdaj, ko smo šli na teren … zaradi vse te administracije in vhoda v neko državo vse pozabiš, ko razveseliš nekega človeka in zagledaš solze v njegovih očeh. Zato je tako pomembno, da ljudje res podarijo tisto, kar je uporabno, in ne tistega, česar ne potrebujejo, ko čistijo svoja stanovanja," še poudarja gospa Admira.

Fotografije Reuters (razdejanje v Topčić Polju (BiH) in Krupnju v Srbiji) in Katja Štok (zbirni center RK Ljubljana).