Na MMC-ju smo v okviru referendumske kampanje o vnovičnem odločanju o zakonu o drugem tiru pripravili pisne intervjuje z organizatorji kampanj, ki so se prijavili za sodelovanje. Vsi so odgovarjali na enakih pet vprašanj.

Intervjuji, ki jih objavljamo, niso lektorirani, prav tako so objavljeni brez kakršnih koli vsebinskih posegov. Za vsebino odgovarjajo organizatorji.

Predstavite vaše stališče do drugega tira. Ga potrebujemo in zakaj?
Drugi tir absolutno potrebujemo in vsaka zamuda pri izgradnji pomeni izgubo za naše gospodarstvo. Žalostno je, da se za vsem skupaj skrivajo privatni finančni interesi določenih političnih strank, ki vidijo pri gradnji drugega tira veliko možnost za krajo državnega denarja. Zamude so prav zaradi tega, ker nekateri ne vedo kako bi na čim lažji način pokradli čim več. Prvi načrti za gradnjo drugega tira segajo v leto 2000, leta 2005 pa je Slovenska nacionalna stranka ponovno vložila v parlamentarno razpravo zakon o drugem tiru. Takrat je to sodilo med 30 prioritetnih evropskih železniških projektov, za kar je EU določila 5,5 milijona evrov, ki pa jih nismo vzeli. Vlada pač ni zagotovila soudeležbe. Zdaj pa so za »nove« projekte, kakor vedo povedati tisti iz bližine, porabili že okoli 40 milijonov evrov. nihče ne ve točno kako in kje, morda za kakšne večje makete?
Drugi tir mora biti osnova za povezavo tudi s pristaniščem Reka in začetna točka za izgradnjo, ne le posodobitev, celotnega železniškega omrežna Slovenije, ki bi se samo na ta način lahko navezala na transportni tok Baltik – Jadran, kjer nas zdaj ni. Na evropskem nivoju je tudi projekt hitre povezave od Balkana v srednjo Evropo, ki pa se je ustavil na slovenski meji, zaradi neodzivnosti slovenskih oblasti.

Kako bi ga morali projektirati oziroma kako bi morala potekati trasa in zakaj?
Predlagana trasa je zakomplicirana in ni najbolj optimalna. Najboljša bi bila trasa kot so jo začrtali leta 2000 in ki jo je v predlogu zakona leta 2005 predlagala Slovenska nacionalna stranka. Ta trasa bi zagotavljala vožnje vlakov v hitrosti vsaj 160 km/uro, kar je precej drugače od sedanje ponudbe naših »mojstrov«, ki so zapisali da bi bila hitrost vlakov do 160 km/uro, kar pomeni da bodo lahko vozili tudi 50 km/uro, tako kot doslej. Izvedbeni projekt, ki ga danes ponuja vlada RS je tehnološko zastarel, finančno predrag in ekološko neustrezen. Za evro tranzitne koridorje je obvezna tudi dvotirnost in ustrezen osni pritisk zaradi težjih tovorov, pa tudi ustrezna višina tunelov. Ni razumljivo, zakaj vlada ustanavlja svoje finančno malverzacijsko podjetje, ko pa imajo Slovenske železnice svoje podjetje , ki ima dolgoletne izkušnje in reference (Železniško gradbeno podjetje).

Kakšna mora biti finančna konstrukcija gradnje 2. tira, koliko bi lahko največ stal?
Finančna konstrukcija vlade in njena »predračunska vrednost« v višini ene milijarde in 411 milijonov (skupaj z DDV) je izjemno visoka. Realna ocena stroškov izgradnje drugega tira v danih gabaritih, bi po pravilih stroke glede načrtovanja investicijskih projektov ne smela biti višja od 819,6 milijona evrov (skupaj z DDV), kar je bistveno manj kot znaša vladni prenapihnjeni izračun. Lahko se strinjamo s tistimi ki pravijo da so tukaj vštete stotine milijonov, ki naj bi šle v privatne žepe.
Že pred dvema mesecema je bilo dokazano, enotirno progo z lahkoto preprojektirati v polno dvotirno progo s tem, da bi sedanje servisne predore iz profila 40 m2 razširili na normalen profil 70 m2. Kakor kaže vlada niti slučajno ne razmišlja o najboljši in najbolj ustrezni, tako gospodarski kakor tudi finančni rešitvi.

Kakšno je vaše stališče do sodelovanja tujega partnerja pri tem projektu?
Uporaba tujih partnerjev je zagotovo dobrodošla, vendar nikakor ne na način, da partner pri izgradnji železnice dobi partnerstvo v Luki Koper. Pojavlja se kar nekaj interesentov za gradnjo, ki ponujajo dosti boljše pogoje za gradnjo in udeležbo v projektu. Res pa je da tuji partnerji praviloma ne bi dovoljevali lopovščin, zato vlada išče takšne, ki bi bili za kravje kupčije. Pa še to je res, da vlada nima ustreznih pogajalcev, saj na takšne naloge pošilja politikantske lizike, ne pa strokovnjakov.

Naštejte tri največje pomanjkljivosti ali pa dobre rešitve obstoječega projekta 2. tir?
Največje pomanjklivosti so:
- Tehnološka neustreznost projekta
- Cena oziroma pogoji investiranja
- Nepreglednost investicije
- Ekološka spornost objekta.

Odgovarjal je: Zmago Jelinčič, predsednik stranke SNS